Spomin na idealne poletne počitnice bledijo ob prizorih tisočev turistov, ki bežijo pred uničujočimi požari na Rodosu, ali ob tragičnih novicah o pohodnikih, ki so v Grčiji umrli zaradi vročinske kapi. Poleg podnebnih sprememb pa na potovalne navade vplivajo tudi geopolitični konflikti, kot so tisti na Bližnjem vzhodu, ki povzročajo zapore zračnega prostora, preusmeritve letov in splošno negotovost, zaradi katere se turisti izogibajo regijam, ki veljajo za tvegane. Podoba brezskrbnega ležanja na sredozemski plaži se spreminja v opozorilo pred nevarnostjo. Vročinski valovi niso več le poletna nevšečnost; so sila, ki neusmiljeno spreminja svetovni turizem in od nas zahteva, da ponovno premislimo, kaj sploh pomeni varen in prijeten oddih.
Zakaj so torej »vroče« počitnice postale tako nevarne? Odgovor je znanstveno utemeljen in preprost. Naše telo za prilagoditev na ekstremno vročino potrebuje od enega do dveh tednov – to je dlje, kot traja večina dopustov. Turisti, ki pridejo iz hladnejših krajev, so zato veliko bolj izpostavljeni tveganju za vročinsko izčrpanost in kap, še posebej med aktivnostmi, kot so ogledi mest. Ko k temu prištejemo še dehidracijo, povečano uživanje alkohola in splošno sproščenost, ki je značilna za dopust, postanejo počitnice tvegana igra z zdravjem, kjer so vložki lahko previsoki.
Posledično ljudje vse bolj bežijo pred vročino, kar ustvarja dva ključna trenda, ki ju potrjujejo tudi podatki. Prvi je geografski premik proti severu. Rodil se je trend »hladnih počitnic« (coolcations), iskanja zanj pa so na spletu poskočila za 300 odstotkov. Destinacije, kot so Skandinavija, Irska, Aljaska in celo alpske regije, doživljajo pravi razcvet. Drugi premik je časovni: vse več popotnikov se izogiba julijski in avgustovski gneči ter potuje spomladi ali jeseni. Projekcije kažejo, da bo v prihodnosti največji upad turizma prav julija, največji porast pa aprila, saj se ljudje želijo izogniti trojni grožnji – neznosni vročini, gneči in visokim cenam.
Organizatorji potovanj se morajo pripraviti na novo realnost, kjer obljuba sonca ni več dovolj. Ključne postajajo prilagodljivost, raznolika ponudba in predvsem okrepljena skrb za gosta. Doba, ko je bila vročina glavni adut turizma, se očitno končuje. Prihodnost pripada tistim, ki bodo znali ponuditi varen in prijeten pobeg pred njo – bodisi v hladnejših krajih bodisi v prijetnejših letnih časih. Turizem, kot smo ga poznali, se pred našimi očmi tali pod vplivom podnebnih sprememb, in tisti, ki se ne bodo prilagodili, bodo preprosto ostali na vročem.
