Luka Dončić ne podira le košarkarskih rekordov, ampak tudi denarne. Z novo pogodbo, ki jo je nedavno podpisal v Los Angelesu, je svoj primat na lestvici naših športnih zaslužkarjev še okrepil. Približno 47,3 milijona evrov na sezono mu bodo pri ekipi LA Lakers izplačali v prihodnjih treh letih, potem pa bo imel pravico do »supermax« pogodbe. Leta 2028 mu bodo namreč lahko ponudili kar 360 milijonov evrov vredno petletno pogodbo – 72 milijonov evrov na sezono.
Tudi med nogometaši imamo superzvezdnika. Za Benjamina Šeška sta se pulila dva slavna angleška kluba – Newcastle United in Manchester United. Kar 85 milijonov obsega odškodnina, ki jo bodo morali rdeči vragi iz Manchestra nakazati dozdajšnjemu klubu našega reprezentanta, Red Bullu iz Leipziga.
Šport je posel. Pravzaprav gre za globalno ekonomijo, ki jo poganjajo navdušene množice navijačev. Najbolj priljubljeni športi v svetovnem merilu zato obračajo tudi največ denarja, vsako leto več in več. Primerjava s preteklostjo je slikovita.
Ivo Daneu je bil pred šestdesetimi leti eden najboljših košarkarjev na svetu. V tujino ni šel igrat, v Jugoslaviji pa je največ zaslužil kot član reprezentance, ki je v Ljubljani leta 1970 osvojila naslov svetovnega prvaka. Prejel je nagrado v višini povprečne letne jugoslovanske plače. Če ni denarja takoj pretopil v marke, mu ga je tako ali tako požrla inflacija. Mima Jaušovec je leta 1977 za zmago na prestižnem teniškem turnirju za veliko nagrado v Parizu dobila 5000 takratnih nemških mark. Letošnji zmagovalki Rolanda Garrosa Coco Gauff je na račun kapnilo 2,55 milijona evrov. Nogometni as Brane Oblak se je konec sedemdesetih let iz nemškega Schalkeja preselil v ekipo münchenskega Bayerna, ki mu je ponudil za takratne razmere ogromno letno plačo 350.000 mark. Jan Oblak, ki z Branetom ni v sorodu, brani vrata madridskega Atletica za 21 milijonov evrov na sezono.
Res nori vrtoglavi ples denarja, a pozabljamo, koliko garanja, odpovedovanja, bolečin in zdravstvenih težav se skriva za vsako športno zgodbo. Mi, običajni smrtniki, spremljamo le največje ase, ki so hkrati tudi največji športni bogataši, ne vidimo pa manj bleščečih športnih poti, ki niso obsijane s pompoznimi reflektorji. Marsikateri nogometaš ali košarkar, če vzamemo športni panogi, v katerih se poleg boksa in tenisa obrača največ dolarjev in evrov, konča kariero pri 35 letih, s telesom, izčrpanim od poškodb, brez izobrazbe in brez privarčevanega denarja. Skromna plača, za katero se je potil vso kariero, mu je zadostovala le za sproti. Kot bi se zanj čas, ko gre za zaslužke, ustavil v sedemdesetih letih.
Vrhunski šport ima pač dva obraza.
