Medtem ko so sončne elektrarne vse pomembnejši vir oskrbe z energijo in ko Evropska unija v duhu zelenega prehoda zahteva postopno postavitev sončnih celic na večino javnih stavb, je sredi aprila na osnovni šoli v Beltincih zagorelo ostrešje, na katerem je bila sončna elektrarna. Šolo obiskuje skoraj 600 otrok, ob požaru so bili v njej večinoma učenci nižjih razredov, preplah jih je presenetil v učilnicah in šolski jedilnici. Pretreseni so kar v copatih stekli iz šole. K sreči je vse potekalo hitro, saj so imeli malo pred nesrečo evakuacijsko vajo. Požar so pogasili gasilci iz Beltincev, Murske Sobote in Gornje Radgone. Po dozdajšnjih ugotovitvah je zagorelo v elektroomarici sončne elektrarne, požar pa se je nato razširil na ostrešje.
To ni prvi požar sončne elektrarne na šolskem poslopju. Podobno je lani zagorela sončna elektrarna na strehi osnovne šole v Bistrici pri Tržiču. Obnova poškodovanega dela šole je trajala pet mesecev in stala skoraj milijon evrov. Paneli so goreli tudi na strehah kmetij, nakupovalnih središč … Pred letom dni je na strehi Mercatorjevega hipermarketa v Celju požar uničil več kot 50 sončnih kolektorjev. Požar je povzročil kratki stik na eni od sončnih celic. Septembra 2023 je pogorel hlev v vasi Zavrh pod Šmarno goro pri Ljubljani, ki je bil prekrit s sončnimi paneli. Škode na 300-letni kmetiji je bilo za več milijonov evrov. Oktobra istega leta se je podoben dogodek zgodil v zaselku Desinec v Beli krajini, kjer je pogorelo gospodarsko poslopje z delovnimi stroji.
Izsledki raziskav in izkušnje iz nekaterih požarov torej kažejo, da sončna elektrarna na objektu prinaša tudi požarno tveganje. Upravičeno se zato postavlja vprašanje, ali so strehe javnih objektov, v katerih je lahko po več sto malčkov, učencev, bolnikov in starejših ljudi, primerne za sončne panele. So za to primerne strehe kmetij, pod katerimi so spravljeni hitro goreča krma in dragi delovni stroji?
Kdo pregleduje strešne sončne elektrarne in kako pogosto?
V Sloveniji veljajo smernice, da je treba sončno elektrarno pregledati vsaki dve leti. A kot je v pogovoru za časopis Dnevnik opozoril vodja odseka za požarne raziskave in inovacije pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije Aleš Jug, je to preredko. »Zmotno je mišljenje, da s sončno elektrarno po montaži ni več dela. Je živa stvar, ki zahteva redni nadzor in skrb za varnost. Izrazito bolj poglobljeni in natančnejši pa bi morali biti pregledi deset ali več let starih naprav,« je opozoril. Na strehah so paneli in povezovalni deli izpostavljeni vetru, snegu, toči, strelam, kable lahko pregrizejo glodalci, njihov zaščitni sloj lahko preperi, sončne celice se pregrevajo … Napake je torej mogoče pravočasno odkriti le z rednimi pregledi – usposobljeni lastnik elektrarne bi se moral po smernicah Slovenskega združenja za požarno varstvo na streho podati vsaj enkrat na mesec.
Kar 97 % sončnih elektrarn ni popolnoma varnih
Danec Jens Steemann Kristensen je v raziskavi glede varnosti fotovoltaičnih sistemov izračunal, da se na gigavat nameščene moči sončnih elektrarn v povprečju zgodi 29 požarov. V Sloveniji smo po še ne popolnoma uradnih podatkih Elesa lani dosegli 1,4 gigavate inštalirane moči fotovoltaike. To pomeni verjetnost za približno 40 požarov na leto.
Ti so še toliko verjetnejši, če jih združimo s podatki ameriškega združenja CEA, ki je preverjalo varnost več kot 600 strešnih sončnih elektrarn od Severne Amerike, Evrope prek Indije do Avstralije. Izkazalo se je, da jih je imelo kar 97 odstotkov napake, ki bi lahko povzročile požar. Skoraj polovica je bila brez brezhibne ozemljitve, več kot 40 odstotkov solarnih sistemov je imelo poškodovane panele, napake pri navzkrižnem mešanju konektorjev, pri skoraj tretjini elektrarn so ugotovili, da so kabli speljani čez ostre robove, da imajo bodisi poškodovane bodisi uničene konektorje. Vzroki? Strokovnjaki združenja CEA so ugotovili, da so človeške napake pogosto posledica slabih navodil proizvajalcev komponent, neusposobljenosti delavcev, ki so velikokrat podizvajalci podizvajalca ponudnika storitev. Njihov motiv pa ni vedno povezan z dolgoročnim in varnim delovanjem elektrarne. Tudi zato si na Zavodu za gradbeništvo Slovenije prizadevajo, da bi bilo treba usposobljenost monterjev sončnih elektrarn preverjati.
Ob vsem tem ima Aleš Jug glede nameščanja sončnih elektrarn na javne objekte, kot so šole in vrtci, veliko varnostnih pomislekov. »Ne le s požarnega, tudi z ekonomskega vidika bi bilo večje solarne elektrarne veliko bolj smiselno nameščati na prostem, predvsem na degradiranih območjih in ne na strehah,« pravi Jug.
