Na petih naslovih na območju Maribora in Murske Sobote so v začetku letošnjega leta potekale hišne preiskave, ker naj bi osumljeni z lažno dokumentacijo poskušali pridobiti 205.000 evrov evropskih sredstev. Kmalu zatem je izbruhnila vest, da kriminalisti, ki jih usmerja Evropsko javno tožilstvo, preiskujejo primer, ko so se do večmilijonskih zneskov evropskega denarja poskušala dokopati podjetja z nič ali malo zaposlenimi in nizkimi letnimi prihodki. Poleti so celjski kriminalisti podali kazensko ovadbo zaradi suma poskusa goljufije, povezane s 340.000 evri evropskih sredstev, ki naj bi bili namenjeni sofinanciranju sončnih elektrarn. Trenutno se na mariborskem sodišču nadaljuje sojenje predsedniku društva, ki naj bi z neizvedbo pridobljenih projektov evropski proračun oškodoval za 64.000 evrov.
To je le kratek povzetek letos razkritih poskusov, kako z nečednimi nameni priti do evropskega denarja. Lepljivi prsti ne čudijo, saj se pri razdeljevanju sredstev iz skladov Evropske unije vrtijo nepredstavljivi zneski - samo Slovenija je med letoma 2021 in 2027 upravičena do 4,5 milijarde evrov evropskega denarja. Na Generalni policijski upravi so nam pojasnili, da je policija od leta 2015 dalje obravnavala 229 kaznivih dejanj na škodo Evropske unije in v povezavi z njimi na pristojna državna tožilstva podala 223 kazenskih ovadb.
Nakupu opreme in gradbeništvo
Samo lani je Evropsko javno tožilstvo EPPO, pristojno za preiskovanje, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj zoper evropski proračun, v Sloveniji sprožilo 18 novih preiskav zaradi suma zlorabe evropskih sredstev v skupni vrednosti 16 milijonov evrov, skupaj pa je lani vodilo 37 preiskav, v katere so bili vpleteni slovenski osumljenci. Na skupni evropski ravni so številke primerno višje: pod drobnogledom tožilcev je bilo lani 2666 primerov. Če bi ostali neodkriti, bi evropsko blagajno neupravičeno spraznili za skoraj 25 milijard evrov.
»Najpogosteje gre za neupravičeno pridobitev ali nenamensko porabo evropskih sredstev oziroma neizpolnitev pogodbenih obveznosti. To pomeni, da upravičenec v zahtevkih prikaže lažne stroške ali izvedene aktivnosti, ki v resnici niso bile opravljene, in si s tem pridobi sredstva, do katerih ni upravičen. Pogosto pa neresnične podatke navede že v vlogi ob prijavi na razpis, da tako sploh izpolnjuje razpisne pogoje za kandidiranje. Največ takih primerov je bilo ugotovljenih pri črpanju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za razvoj podeželja.
V enem od primerov je upravičenec, namesto da bi nabavil novo opremo, prebarval staro, sredstva pa je uveljavljal s ponarejenimi računi,« slovenske prakse oškodovanja evropskih sredstev opiše Drago Menegalija iz Generalne policijske uprave. Evropska komisija pa izpostavlja, da do večjih tveganj za goljufije prihaja pri projektih, ki vključujejo dobave blaga ali opreme, gradbena dela (prikrita dela, drugačen obseg kot v dokumentaciji), pri projektih, ki vsebujejo usposabljanja, seminarje in konference (fiktivni udeleženci, ponarejene liste prisotnosti) in pri zaposlitvah na projektih (osebe ne opravljajo dela na projektu skladno s pogodbo o zaposlitvi).
Zahtevne preiskave
Povzročena škoda je bila v slovenskih primerih v zadnjih desetih letih različna od primera do primera, včasih je bilo odkrito oškodovanje vredno nekaj tisoč, včasih celo več sto tisoč ali nekaj milijonov evrov. Na policiji so nam sešteli tudi skupno škodo zadnjih desetih let: ta znaša 23,8 milijona evrov. Menegalija pojasni, da se kriminalisti, ki se posebej usposabljajo za odkrivanje tovrstne gospodarske kriminalitete, s sumi seznanijo po več poteh: včasih se to zgodi na podlagi prijav fizičnih in pravnih oseb, anonimnih obvestil ter zaznav državnih nadzornih organov in institucij, ki vodijo ali nadzirajo javne razpise za evropska sredstva. Pogosto pa policija na nepravilnosti naleti tudi sama.
Kot pojasnjuje Menegalija, je preiskovanje tovrstnih goljufij zahtevno. »Projekti pogosto vključujejo več partnerjev, tudi iz tujine, kar otežuje pridobivanje dokazov in podaljšuje postopke,« poudarja in dodaja, da se policija v primer vključi šele, ko so že podani razlogi za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja, zato je za njihovo uspešno delo ključno pravočasno zaznavanje in dosledno prijavljanje sumov kaznivih dejanj s strani tistih, ki vodijo in nadzirajo javne razpise. Ključ do uspešnega preganjanja tovrstne kriminalitete je zato prav v sodelovanju različnih institucij in njihovi dobri usposobljenosti, da poskuse prevar pravočasno zaznajo.
Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj pojasnjujejo, da gre za goljufijo na škodo evropskih sredstev takrat, ko je bilo oškodovanje namerno. Poudarjajo, da tej temi posvečajo veliko pozornosti, saj se zavedajo, da vsak poskus goljufije meče slabo luč na sistem evropske kohezijske politike, zato imajo do njih ničelno toleranco. Poudarjajo, da imajo med načrtovanjem, odločanjem o podpori posamezni projektom in njihovemu spremljanju sprejetih več strategij in vključene številne varovalke, ki lahko sprožijo rdeč alarm, in dodajajo, da odkriti primeri kažejo na to, da nadzorni mehanizmi odkrivanja tovrstnih goljufij delujejo. »Pristojni organi (gre za ministrstva – op. p.) so organu upravljanja ob koncu vsakega četrtletja dolžni poročati o vseh ugotovljenih nepravilnostih, vključno s sumi na goljufije.
Pri tem je treba poudariti, da vsak sum goljufije ne vodi nujno do pravnomočne sodbe. Za programsko obdobje 2014-2020 se je trenutno le en projekt končal s pravnomočno sodbo zaradi goljufije. Ne glede na dolgotrajne postopke na sodiščih pa v nobenem primeru proračun Evropske unije ni oškodovan, saj se morajo za vse nepravilnosti, tudi za tekoče postopke na sodiščih, izdatki (začasno) izključiti iz računovodskih izkazov,« poudarjajo na pristojnem ministrstvu.
