Potnik se je lahko v Trstu vkrcal na Maribor in po morju udobno s številnimi postanki vzdolž jugoslovanske obale plul vse do Ulcinja. Tako se pred 70 leti začne zgodba o že skoraj pozabljeni obalni motorni ladji Maribor. Zgradili so jo v puljski ladjedelnici Uljanik: 30. junija 1955 so jo predali reški Jadranski linijski plovidbi, današnji Jadroliniji. Zgodbo o ladji z imenom svojega domačega kraja obuja Rok Kajzer, dolgoletni novinar in urednik.
»Začelo se je z enim starim barvnim diapozitivom ladje, na katerega sem naletel na spletu,« pravi Rok Kajzer. Tri ali štiri leta je brskal po podatkih, dokumentih, fotografijah, ure in ure prečesaval splet in iskal zapise o njej. Ladja je namreč v floti Jadranske linijske plovidbe plula le dobro desetletje in je ostalo malo gradiva. Niti v Mariboru skoraj nihče ni slišal zanjo, dokler ni Kajzer projekta omenil novinarskemu kolegu Branku Maksimoviču, ki je bil njen potnik.
Maksimovič se je z Mariborom srečal leta 1963 v Dubrovniku. Takrat so lahko s tako imenovanim obrazcem K-15 za potovanje na dopust dva meseca potovali s 75-odstotnim popustom z vsemi prevoznimi sredstvi po Jugoslaviji. Maksimovič ga je izkoristil: »Tako se mi je v dubrovniškem pristanišču Gruž z bele motorne ladje nasmihalo ime Maribor, prav na premcu se je bleščal mariborski mestni grb. Ker so mi obrazec K-15 morali potrditi na ladji, so me peljali h kapitanu. Obrazec je pogledal, se mi pomenljivo nasmehnil in mi ga vrnil: Nič ni treba plačati. Mariborčani ste na Mariboru moji gostje.«
Kot nalašč za otočane
Reški ladjar je dal zgraditi Maribor, da bi lahko prevažal potnike in tudi tovor. Predvsem otočani so pritiskali, da zgolj potniške ladje niso dovolj. Manj kot 60 metrov dolga in devet metrov široka ladja je tako lahko sprejela 25 ton tovora in 500 potnikov, imela je 44 ležišč. Dosegala je hitrost 15 vozlov. Trst–Koper–Poreč–Rovinj–Pulj–Mali Lošinj–Silba–Zadar–Biograd–Šibenik–Split–Makarska/Orebić–Dubrovnik–Hercegnovi–Budva–Petrovac–Bar–Ulcinj so bila njena pristanišča. »Bila je žila, ki je povezovala sever in jug države,« pravi Kajzer.
Zbral je raznoliko gradivo; tu so še nikoli objavljene fotografije, razglednice ladje v pristaniščih vzdolž Jadrana, ladijska pošta pa tudi spomini potnikov in zgodbe, povezane z ladjo. Med otočani je ladja Maribor veljala za robustno in zanesljivo, vedeli so, da jih niti v zelo slabem vremenu ne bo pustila na cedilu. »Zdelo se mi je nemogoče, da bi nanjo spravili 500 potnikov, a fotografije Hrvaškega državnega arhiva, še neobjavljene, jo prikazujejo, kako polna do zadnjega kotička prihaja v Zadar,« je povedal Kajzer.
Sestrski ladji sta superjahti
A Maribor je v floti ostal le dobro desetletje. »Romantika jugoslovanske obalne linijske plovbe je očitno zatonila, ko so zgradili jadransko magistralo,« pričevanja rednih potnikov povzema Rok Kajzer. Že leta 1966 je reški ladjar Maribor prodal grškemu ladjarju Hristosu Culuvatosu. Z imenom Miltemi I. je do leta 1977 plula pod grško zastavo. Od tam pa je leta 1977 odplula čez Atlantik in skozi Panamski prekop do novega lastnika v Ekvadorju. Tam je dobila ime Neptuno. O njenem prečkanju Atlantika ni prav nobenega podatka. Ohranil pa se je zapis, da je Neptuno leta 1977 odplula celo do Galapaškega otočja. Njena plovba se je za vedno končala pred ekvadorskim pristaniščem Guayaquil. Na sidrišču jo je 28. maja 1984 zajel požar. Popravilo se očitno ni splačalo, odvlekli so jo v močvirnat zaliv, kjer razbitina moli iz vode in razpada še danes.
Maribor je imel še tri sestrske ladje – Mostar, Novi Sad in Osijek. Njihova usoda je bila srečnejša. Osijek je v floti Jadrolinije plul do leta 1980, pozneje so ga preuredili v restavracijo v Kvarnerju. Novi Sad so leta 1972 prodali v Italijo, kupila ga je slavna ladjarska družina Aponte, ga preuredila v potniško jahto z imenom Patrizia, še danes jo lahko vidimo potovati med Neapljem in Caprijem. Mostar, ki so ga skupaj z Mariborom prodali grškemu lastniku, je tam dobil ime Miltemi II., pozneje je zamenjal več lastnikov in imen, med drugim je bil zbirališče za londonsko elito na reki Temzi, nazadnje pa so ga leta 2022 v Španiji preuredili v potniško superjahto z imenom Harmony II. Trenutno je zasidran v marini Valencia. Namesto nekdanjih 500 potnikov ima prostora za 16 gostov v osmih suitah in osem članov posadke.
Razstavo o ladji Maribor so pod svoje okrilje vzeli v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere Piran in bo na ogled v njihovem portoroškem razstavišču Monfort predvidoma do konca oktobra.
