Prebrali smo, da vas levičarstvo ne spremlja od otroštva.

»Družina je precej apolitična, ampak podobno je po vsej Sloveniji. Taka je bila vsa moja mladost, gimnazijska leta v Škofji Loki. Družbo takrat zanima zabava, tako da sem se s politiko oziroma z zanimanjem za družbene zadeve seznanil najprej pri sociologiji v srednji šoli, potem pa na FDV, ko sem se včlanil v društvo Polituss. Bili smo majhna skupina študentov, organizirali smo bralne krožke, poletne šole, filmske večere z Adamom Curtisom, Michaelom Moorom in podobno.«

Okolica Škofje Loke pa je tisti del Slovenije, kjer levica na volitvah doslej ni dobivala veliko glasov.

»To drži, a volilni rezultati lahko ustvarijo nekoliko varljivo predstavo. Kleč je v tem, da je bila doslej najmočnejša SLS, ki je svoj vpliv zgradila v začetku devetdesetih, še kot Kmečka zveza. Imajo izredno močno mrežo v vsaki krajevni skupnosti, v vseh podjetjih imajo svoje ljudi in volilci so jim vsaj doslej zaupali. Sicer pa je v Železnikih tudi precej levih volilcev, Združena levica je na posameznih volilnih mestih dobivala tudi po petnajst odstotkov.«

Kdo komu verjame?

V zadnjem letu ali še manj je prihajalo na levici do različnih združitev. Kako to, da niste šli skupaj s stranko Solidarnost, ki je šla kasneje z Židanovim SD? Ste se pogovarjali z njimi?

»Pogovarjali smo se, a programsko nismo prišli skupaj. Minimalen pogoj za vstop v Združeno levico je bil, da ti mora kapitalizem predstavljati problem. Drug problem pa je, da je solidarnost dokaj prazen pojem. Lahko gre v mnoge smeri, lahko gre za solidarnost z delavskim razredom, lahko pa tudi za solidarnost delavcev s kapitalisti, kar se dogaja zdaj… Ta stranka je sicer želela graditi na zgodbi, ki jo je imela Slovenija v devetdesetih. V smeri konsenza med našim vladajočim razredom in ljudstvom. A v tem trenutku ne moremo priti s ponudbo konsenza. Vse stranke so na strani vladajočega razreda, zato jim moramo vzpostaviti močen protipol. Mi se bomo neizprosno borili za pravice, ki nam pripadajo. Solidarnost je zdaj končala s SD, s stranko, ki zase trdi, da je leva, a ji zaradi podpore privatizacije in podpore projektu TEŠ 6 nihče več ne verjame.«

S tem posredno že odgovarjate, zakaj niste šli v vlado, je pa treba reči, da če bi bili v vladi, bi lahko vplivali, bi vršili pritisk…

»Naša stranka je s Cerarjem in drugimi strankami v diametralno nasprotni poziciji. Cerar je NSi bliže, kot se zdi. Pravzaprav hoče NSi doseči isto kot Cerar, a s hitrejšimi koraki. V NSi bi takoj razprodali podjetja, takoj bi uvedli socialno kapico in dali davčne odpustke, Cerar pa bi to naredil počasneje. V bistvu so vsi za iste reforme, pogajajo se samo o njihovem tempu.«

Mnogi imajo občutek, da so Slovenci volili levo politiko (DeSUS, SD, Cerar, ZL…), dobili bodo pa desnosredinsko vlado.

»Cerar je bil pred volitvami širok in nedorečen. Levičarji so v njem videli levičarja, desničarji pa konservativca in kristjana. Zdaj, ko odpira karte, se kaže, da je ekonomsko liberalec, šel bo po poteh Bratuškove in Janše, osebnostno pa je konservativen. V bistvu z Mirom Cerarjem Slovenija dobiva 'žlahtno desnico'.«

Ko ste se odločili, da ne greste v vlado s Cerarjem, ste izjavili, da vas moti, ker njegove ideje nimajo rdeče niti.

»S tem smo merili na to, da Cerarju manjka koncept. Njegova ekipa nima vizije, kam želi Slovenijo pripeljati. Ne delajo v skladu z neko vizijo, ampak delajo stvari, za katere verjamejo, da so 'nujne'. Menijo na primer, da je prodaja podjetij nujna, da je nujno rezati v socialo, zdravstvo in javno upravo. To se jim zdi nujno, kaj želijo s tem doseči, pa ni jasno. Ko smo Cerarja vprašali, kaj je cilj privatizacije, kaj želi z njo doseči, in mu ob tem našteli sto razlogov, zakaj privatizacija ni dobra, ni imel odgovora.«

Pravijo, da je državno lastništvo slabo. Po drugi strani sta podjetji, ki sta trenutno najverjetneje novi lastnici Telekoma in Aerodroma, v lasti nemške države. Kako to vidite?

»To je tako, kot je rekla Ljudmila Novak: 'Meni so tako rekli nekateri slovenski ekonomisti…' Res je, da del ekonomistov hoče razprodati državo, ker verjame v proste trge, a obstaja tudi drug del, ki vidi, da so bili učinki privatizacije v zadnjih 20 letih po vsem svetu povsem drugačni od obljubljenih. Če podam zgolj primer: naš Telekom v primerjavi s hrvaškim, ki je v nemški lasti, zaposluje 40 odstotkov več ljudi in kljub temu naredi 60 milijonov čistega dobička na leto. Hkrati pa hrvaški telekom, ki dela po logiki kapitala, še vedno ni potegnil širokopasovnih omrežij po velikem delu države. Pri nas ima takšno povezavo praktično že vsaka vas. Skratka, naše podjetje ponuja 40 odstotkov več kakovostnih zaposlitev, dobiček, ki ga ustvari, ostane v državi, poleg tega pa imajo državljani od njega veliko večje koristi. Zakaj bi ga torej prodajali?«

Prebrali smo, da vas primerjajo s Stanetom Kavčičem, predsednikom slovenske vlade iz šestdesetih in sedemdesetih, in vam hkrati očitajo, da živite v utopiji. Po drugi strani pa velja, da je Kavčič poskušal iz Slovenije narediti deželo bankirjev, turizma in visoke tehnologije… Zdaj vse bolj diši po deželi natakarjev, snažilk in taksistov.

»Če se je Slovenija pred leti približevala razvitim državam, se zdaj od njih oddaljuje. In to s pospešeno hitrostjo. Privatizacija, ki jo načrtujejo, nas bo od razvitega sveta samo še bolj oddaljila. Slovenija si bo dokončno zlomila svojo ekonomsko in gospodarsko hrbtenico ter spustila iz rok še zadnje lastništvo. Izgubila bo možnost odločanja o samostojnem razvoju in o preboju med razvite. In drži, če prodamo še to, kar imamo, bomo postali proizvajalci polizdelkov za Nemčijo ter natakarji in taksisti.«

Dejstvo je, da imamo pri nas ob Leku in nekaterih malce manj sumljivih nakupih slovenskih podjetij prodajo domžalskega Heliosa, ki je bil prej v rokah zavoženih tajkunskih cerkvenih skladov. Kaj se je pravzaprav zgodilo tam, obstaja sploh kakšna rešitev?

»Potrebna bi bila predvsem aktivna vloga države. Novi lastnik, avstrijski Ring, je obljubil, da ne bo odpuščal, in to obljubo je takoj prelomil. Sporno je tudi to, da je praktično vso kupnino prevalil na podjetje samo. Ta firma ima naenkrat 305 milijonov več dolga, kot ga je imela pred prevzemom, in zdaj bodo ta dolg plačevali delavci. V resnici gre za klasičen tajkunski prevzem. Treba je preučiti pravne možnosti, ki jih imamo. Pregledati pogodbe in na sodišču poskusiti razveljaviti prevzem.«

Odločno na lokalne volitve

To se ne zdi verjetno…

»Bojim se, da vlada, ki prihaja, za take poteze ne bo zainteresirana, a zdi se mi, da bi bilo to nujno. Ne vem, zakaj so po pregonu domačih tajkunov naenkrat postali sprejemljivi tuji? Zakaj mirno gledamo, da so nam, potem ko sta šla za rešetke Bavčar in Šrot, pripeljali Todorića?

Po drugi strani je naša država zadolžena in mora plačevati kredite, kje naj dobi denar, če ne proda podjetij?«

Ste za nepremičninski davek?

»Ključen javnofinančni problem Slovenije je njen dolg. Slovenija ima sicer sorazmerno majhen dolg (76 odstotkov BDP), a zanj plačuje velike obresti. Vsako leto samo za obresti porabi osmino proračuna, eno milijardo evrov. Japonska ima na primer veliko večji dolg (več kot 200 odstotkov BDP), a zanj plačuje zgolj enoodstotne obresti, zato s tem nima težav. Slovenija bi se morala v prvi vrsti soočiti s tem problemom. Delati za odpis dolgov ali pa predlagati, da začne evropska centralna banka financirati dolgove držav članic, kot to počnejo vse normalne centralne banke na svetu.«

Nepremičninski davek?

»Mi bi zagovarjali zakon, ki bi bil pravičnejši od tistega, ki je pogorel na referendumu. Pri obdavčencih je treba gledati na njihovo celotno premoženje, ne pa na kvadraturo stanovanja, v katerem so. V Sloveniji pogosto v velikih stanovanjih živijo revni ljudje. Obdavčiti je treba predvsem nepremičninske barone. Največji med njimi si lasti kar 700 nepremičnin v Sloveniji.«

Ali obstaja možnost, da bi se v prihodnosti združili z Židanovim SD?

»SD se je v zadnjih dvajsetih letih premaknil tako zelo v desno, da si v tej točki z njimi težko predstavljamo sodelovanje.«

Mnogi se sprašujejo, ali je Združena levica resna stranka ali zgolj projekt, mnogi celo menijo, da ste nekakšen resničnostni šov. Če ste resni, se gotovo pripravljate tudi na lokalne volitve. Imate odgovor na Zorana Jankovića?

»Upam si trditi, da smo ena redkih strank pri nas s konceptom, ki ima jasno vizijo razvoja Slovenije. Glede lokalnih volitev se že dogovarjamo. Janković je eden od županov menedžerjev, kakršen je bil Kangler, kakršna sta Popović in Šrot. Na pozicije so prišli v času, ko je bilo na voljo veliko poceni kapitala. Zato so najemali dolgove in gradili so predimenzionirane, megalomanske projekte, ki zdaj zaradi zloma trga stojijo. Jasno: ko so se zlomili svetovni finančni trgi, se je s tem zlomil tudi mehanizem, ki je napajal takšen tip županov. Njihov čas potekel.«

Imate odgovore na te ljudi?

»Na volitve bomo šli tam, kjer imamo dobre in zanesljive ljudi, tam bomo imeli kandidatne liste in kandidate za župane. Ljubljana je gotovo eden takih krajev.«

Tudi če bo šlo za predvolilne koalicije?

»Mi smo že koalicija.«