Kruh z neprijetnim dodatkom

Zdaj je v resnico o kruhu posegel še britanski The Guardian. Prejšnji mesec je objavil odmevni članek o tem, da so v več kot 60 odstotkov kruha, prodanega lani v Veliki Britaniji, odkrili ostanke pesticidov. »V dveh od treh hlebcev,« kot piše v članku, ki dodaja, da so v četrtini kruha našli več kot en pesticid, največkrat herbicid glifosat za uničevanje plevela, za katerega velja vse več opozoril o njegovi škodljivosti. Članek je tako znova posegel v vroče razprave med tistimi, ki trdijo, da so bili ostanki pesticidov pod mejo dopustnosti, in nasprotnim taborom, ki jim ugovarja, da je premalo raziskav o tem, kakšne so posledice za zdravje ljudi, ko se ostanki pesticidov kopičijo v telesu.

A pustimo zdaj britanski kruh, kakršen koli že je. Slovenske kupce v prvi vrsti in najbolj zanima, kakšen je kruh, ki ga kupujemo v naši državi. »Žitna semena kemično obdelajo že pred setvijo. V rastnem obdobju jih redno škropijo proti plevelom in boleznim, proti koncu jim običajno dodajajo še kemične snovi za pospešitev zorenja in žita na hitro požanjejo. Razvoj plesni preprečijo s fungicidi, od katerih je 80 odstotkov rakotvornih. In kaj se zgodi z zrni, preden pridejo na vašo mizo v obliki moke, zdroba, testenin? Praviloma jih le skrtačijo, s čimer odstranijo malce umazanije, zmeljejo in iz njih naredijo to, kar najdete na trgovskih policah. Pri kupljenem kruhu dodajte še potencialno nevarna kemična sredstva, ki jim pravijo pekovski dodatki,« beremo na eni od spletnih strani. Na drugi, da so žita najbolj onesnažena s pesticidi, ki so sicer namenjeni zatiranju škodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni…

Komu verjeti?

V poplavi hitrih in prostodušnih mnenj so ljudje zbegani in prestrašeni. Komu naj verjamejo? Povzemimo zato najprej kratek povzetek iz poročila o uradnem nadzoru, ki sta ga za inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano izvedla takratni Inštitut za varovanje zdravja in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Objavljeno je bilo junija 2012 in velja za leto 2011. Če izluščimo samo tisti del, ki zadeva pesticide, poročilo ugotavlja, da je »uporaba pesticidov v okviru varstva rastlin proti boleznim, škodljivcem in plevelom eden od osnovnih tehnoloških ukrepov pri pridelovanju gojenih rastlin, za izboljšanje rasti ter povečanje količine in kakovosti pridelka ter kasneje pri skladiščenju živil. Uporaba pesticidov prinaša mnogo prednosti, vendar pa ostanki pesticidov v živilih in pitni vodi predstavljajo možno nevarnost za zdravje ljudi.« Rezultati preiskave 1015 vzorcev živil, od tega 69 vzorcev žit, so pokazali, da sta bila med tem vsemi vzorci samo 2 oziroma 0,2 odstotka, ki sta predstavljala tveganje zdravja ljudi. »Iz rezultatov uradnega nadzora vsebnosti pesticidov v letu 2011 je razvidno, da uživamo predvsem živila, ki ne vsebujejo takšnih količin ostankov pesticidov, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi.« Poročilo, ki govori o spremljanju ostankov pesticidov v živilih rastlinskega in živalskega izvora, otroški hrani in predelanih živilih v letu 2012, ugotavlja, da je »trend upadanja neskladnih živil glede vsebnosti ostankov pesticidov še vedno prisoten«. Ob tem je treba dodati, da mejne vrednosti ostankov pesticidov in prav tako najvišje dovoljene ostanke ureja evropska uredba, ki velja za vse države Evropske unije, nad varnostjo hrane pa bdi tudi EFSA, Evropska agencija za varnost hrane, ustanovljena januarja 2002 po številnih škandalih v zvezi s hrano v desetletju prej.

Zakaj potem naš vsakdanji kruh spremlja toliko skrbi in zakaj je na prisotnost ostankov pesticidov opozoril tudi The Guardian, ki ne velja za tračevski časopis, britanski kruh pa je prav tako zavezan evropski zakonodaji kot slovenski? Duh dvoma je že zdavnaj ušel iz steklenice, kar ni nič narobe, še zlasti ker svet spremljajo raznovrstne podkupnine med prehranskimi giganti in korupcijska mešetarjenja, ki se zdijo brez dna.

Vse pod kontrolo!

Dr. Boris Kovač, direktor razvojno-raziskovalne službe in tehnični direktor Mlinotesta ter predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem in Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani, pravi: »Z uživanjem hrane smo dnevno izpostavljeni morebitnim onesnaževalcem živil. Dolgotrajna izpostavljenost ostankom pesticidov in mikotoksinom lahko povzroča razvojne in hormonske motnje, bolezni in deformacije. Žita in izdelki iz žit predstavljajo osnovno hrano pretežnega dela razvitega sveta, zato je njihova neoporečnost še posebej pomembna. Varnost izdelkov se zagotavlja s sistematičnimi postopki, ki zajemajo vse pridelovalne in predelovalne faze od zaščite rastlin med rastjo do predelave in skladiščenja končnih izdelkov. Za varnost izdelkov, ki jih daje v promet, je odgovoren proizvajalec, obenem država skrbi za nadzor in sistematičen monitoring blaga na trgu. Surovinam in vsaki fazi predelave je treba opredeliti tveganja, ki v tej fazi nastajajo. Ta so lahko fizikalna, kemijska ali mikrobiološka. Tveganjem je treba določiti resnost, težavnost odkrivanja in verjetnost pojavljanja. Zagotavljanje varnosti vključuje navedene aktivnosti in kontrole, ki so potrebne za obvladovanje proizvodnega procesa od razvoja, nabave surovin in od izdelave do prodaje izdelka. Tako sistematično ravnanje je garancija, da so izdelki, ki jih da proizvajalec na trg, neoporečni.«

Kako v Žitu, ki na svoji spletni strani sporoča, da že več kot pol stoletja skrbi za to, da »v naših kuhinjah vsako jutro zadiši po svežem in domačem – najboljšem kruhu iz skrbno izbranih, naravnih sestavin«, gledajo na pomisleke o ostankih pesticidov in raznih dodatkih, ki so vse prej kot priporočljivi za zdravo prehrano? »V Skupini Žito izvajamo poglobljen nadzor nad kakovostjo in varnostjo naših vhodnih surovin. Ta vključuje izbor zgolj z zakonodajo odobrenih in skladnih materialov in odobrenih ter redno preverjenih dobaviteljev. Skozi celoten proces nadzora kakovosti so tako vhodne surovine kot preverjanje same skladnosti živil podvrženi poostrenemu rednemu monitoringu. Ta na primer samo na vhodu, v primeru ugotavljanja pesticidov, obsega več kot 800 posameznih parametrov, ki jih redno posodabljamo glede na spremembe v zakonodaji, obvestila Evropskega sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF), najnovejših znanstvenih ugotovitev Evropske agencije za varno hrano (EFSA) ter drugih pristojnih institucij. Ustreznost v Žitu vpeljanih postopkov obvladovanja kakovosti in varnosti naših kruhov potrjujejo ustrezni rezultati tako lastnega kot tudi uradnega inšpekcijskega nadzora Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Takih težav, kot jih opisuje članek v britanskem Guardianu, v Žitu nismo zaznali,« sporoča Jana Kolenc Muženić, strokovna sodelavka za varnost živil v Žitu.

Pesticidom se ne da popolnoma izogniti!

Vprašanja o ostankih pesticidov v kruhu so v svetu vse pogostejša. Dr. Boris Kovač navaja tri osnovne pojme, ki pri tem begajo potrošnike: ostanek pesticida, maksimalno dovoljena količina ostanka pesticida in prekoračena količina pesticida. »Ostanek pesticida je tista količina, po zakonodaji še dovoljena koncentracija pesticida, ki jo je analitska naprava še zaznala. Analitika dokazovanja sledov pesticidov tako napreduje, da že zdaj, sploh pa v prihodnosti, z dovolj natančnim sistemom lahko odkrije tudi pesticid, ki ga kmet na posevku ni uporabljal tisto sezono, ampak so na njivi, kjer je surovino pridelal, ostanki pesticida izpred let. Številne študije kažejo, da so ostanki neizogibno dejstvo sodobnega intenzivnega načina pridelave kmetijskih surovin.« Maksimalna količina pesticida je tista, ki sme biti prisotna brez posledic za zdravje in je predpisana z zakonodajo. »Izdelek je po zakonodaji neoporečen in je lahko v prometu, če je sledov manj, kot znaša maksimalna dovoljena vrednost. Naloga medicinske stroke in Svetovne zdravstvene organizacije je, da poskuša z nenehnimi raziskavami ugotavljati, ali je izpostavljenost določenemu ostanku pesticida ali kombinaciji ostankov še varna, sicer mora po načelu previdnosti mejo spremeniti,« pravi dr. Kovač. Ob prekoračeni količini pesticida je izdelek oporečen in ne sme biti v prometu. »Na srečo je v Sloveniji v zadnjih letih takih pojavov malo.«

Krasno in skoraj sanjsko bi bilo, če bi se v zagotavljanju hrane za več kot sedem milijard ljudi lahko izognili vsemu, kar prinašata kemija in sodobna tehnologija. Tudi pesticidom, za katere bo šele prihodnost pokazala, kaj so v resnici prinesli. A popolna neuporaba pesticidov, kot pravi dr. Kovač, je pri intenzivnem načinu pridelave hrane skoraj nemogoča, ker bi tvegali pojav mikotoksinov, za ljudi in živali izredno strupenih snovi, nevarnih za zastrupitve, obolenja jeter in razrast tumorjev.

Ko je pred nekaj leti avstrijski dokumentarni film Kruh naš vsakdanji razkril, kaj vse se skriva v kruhu, mnogim ni bilo več do tega, da bi ugriznili v slastni, dišeči in mehki, ravno prav zapečeni sveži zalogaj. Spodbudil je vprašanja, kakšni poskusni zajčki in hlapčki smo v primežu velikanov prehranske industrije. Pravico imamo do poštenega obveščanja, strokovnjaki pa dolžnost, da raziskujejo in odkrivajo vsak odklon, ki utegne biti v škodo ljudem.