S kom greste v koalicijo, kakšna bo na Brezovici, leva, desna…?

»Nobene koalicije nisem sklepal doslej in je ne mislim tudi v prihodnje. Ko sem za župana kandidiral prvič, osem let je tega, nas je bilo pet kandidatov in doživljali smo precej ostro kampanjo.

Tokrat sem bil sam, očitno so vse stranke ocenile, da delamo dobro, da smo uspešni, vse so me podprle. To je zelo dober občutek, spodbuden…«

In precej izjemen, ni veliko takšnih primerov.

»No, nekaj županov je še bilo brez protikandidata, kolikor vem, pa nihče tak za drugi mandat. Naša občina šteje 13.000 občank in občanov, je pa zelo obsežna, pestra, na široko in visoko razvejana. Tudi medvedi tacajo po njej. Na srečo z njimi ni težav.«

V svoji občini kar naprej spremljam poskuse, da bi spet zaživele krajevne skupnosti, a niso prav uspešni. V obsežni občini verjetno prav pridejo?

»Zelo zelo prav! Težko si predstavljam, kako bi zmogli brez njih. Bile so pobude, da bi jih ukinili, da bi jim spremenili status, saj so še vedno pravne osebe. Pripravljajo zakon, ki jim bo to vzel, a pri nas in za nas so odigrale zelo pomembno vlogo. Vsekakor pozitivno, v vseh pogledih.«

S sodelavci

Ko že omenjate zakon – kar tako, po zdravi pameti, je občin pri nas res preveč. Zakaj jih ne bi ukinjali, združevali in pustili krajevne skupnosti, ki so ljudem blizu?

»Tudi meni zdrava pamet govori podobno. V Avstriji imajo 2300 občin in odločno so se lotili krčenja. Tudi mi bi se morali, a to terja svoj čas, ne gre čez noč. Ne gre kot z macolo, z enim ukrepom. Za začetek bi morali imeti smotrna in jasna merila, tako pri višini plač kot pri številu zaposlenih. Denimo, da bi moralo biti to odvisno od števila prebivalcev in od obsega občinskega proračuna.«

Ste domačin?

»Rojen sem tu, v šolo sem hodil na Brezovici, se vključil v atletiko, odbojko, nato tenis. V Ljubljano sem hodil na srednjo strojno šolo, čudovita leta so bila. Vpisal pa sem se na ekonomijo, zunanjo trgovino. Tu sem se potem tudi najbolje znašel. Plutal me je štipendiral, to je bila moja prva služba, nato Slovenijašport, leta 1988 sva z bratom ustanovila podjetje. Zdaj imava dve, eno je proizvodno na področju grafike, drugo je zastopniško.«

Mirana Stanovnika so zbadali, češ, kako boš župan, ko pa hodiš dirkat po puščavi; vas podjetništvo nič ne ovira? Zdaj ste tudi predsednik Odbojkarske zveze Slovenije…

»Mirana šport gotovo ne bo oviral, prej bo njemu in občini pomagal. Meni pomaga tudi to, da sem na vseh treh področjih obdan z odličnimi sodelavci. Njim se tudi najbolj posvečam, dobro vem, da ne občina, ne firma, ne zveza niso en človek.

Če sprejmeš timsko delo, če ga dosežeš in ga zmoreš voditi, krepiti, spodbujati, si zmagal. Nobenega pripenjanja zaslug torej, skupno delo za skupno dobro, in to z vsemi močmi. Gotovo se uresniči!«

Igre z evropskimi sredstvi

Tudi v tej državi?

»Predvsem v tej državi! Vsak ima svoje želje, potrebe, vprašanje je, do kod lahko država vsakemu ustreže. To seveda velja tudi za odnos med državo in občinami. Mi smo pač ugotovili, da so edina možna, resna in stvarna pot do investicijskih sredstev evropski viri…«

Evropska sredstva? Država do njih nikakor ne zna najti poti.

»Ne le država, tudi mnoge občine, podjetja, posamezniki ne. Največja težava je, da smo predolgo in ponesrečeno kovali pravila igre.

Potem smo ta sredstva predolgo varčevali za neuresničljive projekte, namesto da bi jih takoj prelili v stvarne.

In še ko smo jih delili, smo jih po takšnih in drugačnih referencah. Preprosto rečeno, igrali smo se.«

Njega dni je podjetje pripravilo dober samoupravni akt, ki je ročno zaokrožil po Sloveniji, prišel prav tekstilcem, kovinarjem, rudarjem… Zakaj ni podobno z evropskimi sredstvi?

»Takrat se je te akte kopiralo. Zdaj s projekti za evropska sredstva služijo celi štabi. Preveč se je vpletala politika in zmanjkalo je časa za projektno črpanje. Saj je vedno z vsem tako, nič ne gre skozi, ne da bi se vpletla politika.«

Še v športu ne?

»Še v športu ne.«

V vaši občini pa vendarle?

»No ja, tudi mi se moramo usklajevati in vodenje je prav to, umetnost usklajevanja. Zato smo tudi tako uspešni…«

Tudi pri črpanju evropskih sredstev?

»Tudi, seveda, pridobili smo jih 30 milijonov evrov za kanalizacijo, tu so še plinifikacija, optično omrežje, obnova vodovoda… Skupno smo jih zbrali med 40 in 45 milijoni, to pa pomeni štiri do pet letnih proračunov občine.«