Medtem ko je letošnja jesen, če pogledamo skozi okno, za zdaj večinoma postregla z blagimi temperaturami, se visoko v arktični stratosferi ustvarjajo razmere, ki bi lahko močno zaznamovale prihajajočo zimo v Evropi, vključno s Slovenijo. Prvi dolgoročni prognostični modeli namreč nakazujejo, da bi lahko oslabitev polarnega vrtinca, obsežnega območja nizkega zračnega tlaka nad severnim polom, od januarja dalje povečala verjetnost za daljša obdobja arktičnega mraza.
Polarni vrtinec deluje kot ogromen zračni sistem, ki v zimskih mesecih zadržuje ledeno mrzle zračne mase nad Arktiko. Kadar je vrtinec močan in stabilen, so zime v srednjih geografskih širinah, kamor sodi tudi Slovenija, običajno milejše. Ko pa njegova moč popusti, se poveča verjetnost, da se deli ledene zračne gmote odcepijo in potujejo proti jugu, kar povzroči nenadne in izrazite ohladitve.
Letošnjo zimo na razvoj polarnega vrtinca vplivata dva ključna dejavnika: prisotnost vremenskega pojava La Niña in prehod tako imenovane kvazidvoletne oscilacije v vzhodno fazo. Zgodovinski podatki kažejo, da kombinacija teh dveh dejavnikov pogosto vodi v nestabilen polarni vrtinec.
»Analize iz minulih zim s podobnimi pogoji kažejo na pogostejše pojave blokad visokega zračnega tlaka nad polarno regijo,« pojasnjujejo pri meteorološkem portalu Severe Weather Europe. »To posledično zmoti ustaljene zračne tokove in omogoči prodor hladnega zraka v dele Evrope.«
Spomin na pretekle dogodke je še živ. Februarja 2018 je nenadno segrevanje stratosfere povzročilo razpad polarnega vrtinca, kar je sprožilo valove izjemno mrzlega zraka, ki so zajeli večji del celine in prinesli temperature globoko pod lediščem. Čeprav so takšni dogodki redki, letošnji obeti kažejo na povečano tveganje.
Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da gre za zgodnje napovedi, ki temeljijo na verjetnosti. Dolgoročne napovedi pogosto podcenjujejo hladne izbruhe tako daleč vnaprej, opozarjajo. Končni vremenski vzorci bodo odvisni od številnih dejavnikov, vključno s snežno odejo v Sibiriji in stanjem ledu na Arktiki. Za zdaj kaže, da bi se zima lahko začela pozneje, vendar bi lahko bila v osrednjem delu, predvsem od januarja naprej, precej bolj ostra, z večjimi nihanji med izjemno mrzlimi in milejšimi obdobji.
Medtem ko so dolgoročne napovedi še negotove, bo vreme v Sloveniji v prihodnjem tednu ostalo jesensko.
