Medtem ko se celina sooča z demografsko zimo, novi podatki razkrivajo drastičen razkol med severom in jugom, bogatimi in revnimi. Toda ko postrgamo pod površino številk, se zemljevid evropske blaginje presenetljivo spremeni.
V idealizirani podobi evropske upokojitve si pogosto predstavljamo brezskrbne sprehode po pariški rivieri ali mirno življenje v skandinavskem minimalizmu. Toda realnost, ki jo razkrivajo zadnji statistični podatki za leto 2023 (dostopni konec leta 2025), slika precej bolj zapleteno in na trenutke surovo podobo celine, ki se nevarno stara. Upokojitev v Evropi ni več samo vprašanje let, temveč predvsem vprašanje geografije.
Čeprav Evropska unija deluje kot enoten trg, se trg »jeseni življenja« kaže kot eden najbolj razdrobljenih, je te dni poročal Euronews. Razlike v pokojninskih prihodkih med državami članicami in njihovimi sosedami niso samo opazne že na prvi pogled, temveč so med državami pravi prepadi. Medtem ko se državne blagajne šibijo pod pritiskom starajočega se prebivalstva, se postavlja ključno vprašanje: kje v Evropi se dejansko splača postarati?
Veliki evropski prepad
Če bi Evropo sodili zgolj po številkah na bančnih računih, bi bila slika jasna in neusmiljena. Povprečna bruto letna pokojnina v Evropski uniji znaša 17.321 evrov, kar mesečno nanese približno 1443 evrov. Toda to povprečje, kot mnoga druga, prikriva ekstreme.
Na eni strani spektra stoji Islandija, kjer sistem, podprt z močnim gospodarstvom, upokojencem zagotavlja povprečno letno izplačilo v višini vrtoglavih 38.031 evrov. Na drugem koncu, v senci gospodarskih turbulenc, Turčija svojim starejšim občanom namenja le 3377 evrov letno. Znotraj same EU je razpon podobno dramatičen: luksemburški upokojenci prejmejo povprečno 34.413 evrov, medtem ko morajo njihovi bolgarski vrstniki preživeti s 4479 evri.
To ni samo statistični odklon, pač pa je desetkratna razlika v prihodkih, ki vpliva na kakovost življenja. »Nekatere države EU so preprosto revnejše,« je za Euronews pojasnil Noel Whiteside, gostujoča profesorica na Univerzi v Oxfordu. »To ustvarja pritisk na družine, ki morajo subvencionirati dohodke svojih starejših sorodnikov.«
V državah, kot so Bosna in Hercegovina, Srbija, Hrvaška, pa tudi v nekaterih članicah EU, kot so Slovaška, Romunija in Madžarska, letni zneski ne presežejo 8000 evrov. Gre za pas negotovosti, ki se vleče čez velik del Vzhodne in Južne Evrope. Slovenija prav tako sodi v podpovprečje in se nahaja med Češko in Estonijo, pri 9439 evrov letnega izdatka na upokojenca.
Rezultat kompromisov
Vendar pa številke ne povedo celotne zgodbe, saj so pokojnine produkt zgodovine in političnih kompromisov, ne zgolj ekonomije. Odločitve o oblikovanju pokojninskih sistemov so tiste, ki določajo usodo upokojencev. Dve državi s podobno demografsko strukturo imata lahko povsem različne »cene« za starost.
Vzemimo za primer štiri največja gospodarstva EU. Italija, ki se pogosto omenja v kontekstu dolžniških težav, svojim upokojencem izplačuje najvišje zneske med veliko četverico, sledijo pa ji Španija, Francija in Nemčija. Vse presegajo evropsko povprečje, enako velja za vseh pet nordijskih držav.
Tabela: Povprečni letni izdatki za pokojnine na upravičenca v PPS, upoštevajoč torej standardno kupno moč (2023)
| Država | Povprečni izdatki |
|---|---|
| Luksemburg | 22.817 |
| Islandija | 22.618 |
| Avstrija | 21.932 |
| Španija | 21.786 |
| Norveška | 21.723 |
| Italija | 21.424 |
| Danska | 21.169 |
| Nizozemska | 20.988 |
| Belgija | 20.265 |
| Švedska | 18.558 |
| Francija | 18.113 |
| Finska | 17.814 |
| Nemčija | 17.554 |
| EU | 17.321 |
| Irska | 17.049 |
| Švica | 15.549 |
| Grčija | 15.508 |
| Portugalska | 13.628 |
| Ciper | 13.415 |
| Poljska | 12.841 |
| Češka | 12.016 |
| Malta | 11.919 |
| Romunija | 10.581 |
| Slovenija | 10.503 |
| Madžarska | 8.978 |
| Turčija | 8.756 |
| Estonija | 8.641 |
| Latvia | 8.392 |
| Črna gora | 8.078 |
| Bolgarija | 8.026 |
| Hrvaška | 7.825 |
| Litva | 7.676 |
| Srbija | 7.146 |
| Slovaška | 7.079 |
| Bosna in Hercegovina | 6.658 |