Podpišimo, saj bo slabše

Izguba delovnih mest

»Liberalizacija trgovine v okviru TTIP bi, glede na modelske simulacije, utegnila povzročiti neto zmanjšanje števila zaposlenih v slovenskem gospodarstvu,« so še zapisali avtorji, ki ocenjujejo, da bi zaradi liberalizacije trgovine med EU in ZDA naša država lahko izgubila do 1500 delovnih mest, zlasti v kmetijstvu, kemični, kovinski in avtomobilski industriji. Te negativne učinke bi po njihovem mnenju delno kompenziralo povečanje zaposlenosti v lesni industriji, preostali predelovalni industriji in v različnih storitvenih panogah.

Negativne posledice sporazuma za dobro obveščene niso posebno presenetljive, saj smo že lani pisali o ugotovitvah strokovnjakov, ki opozarjajo na pasti sporazuma, ki ga ameriški lobisti in evropski uradniki že nekaj let pripravljajo v veliki tajnosti. Cilj obeh strani, spečanih z interesi multinacionalk, je bil, da podrobnosti sporazuma ne bi prišle v javnost in da bi ga sklenili, preden bi prebivalci Evrope in ZDA lahko ugotovili resnične razsežnosti grožnje, ki jo predstavlja TTIP. A to se ni zgodilo zahvaljujoč aktivistom, kot je John Hilary, direktor britanske fundacije za boj proti revščini in avtor več knjig o slabostih globalizacije in kapitalizma. »TTIP je nekakšen model za vse nadaljnje trgovinske sporazume in za zakoličenje odnosov v svetu. Zdaj se odloča, ali bomo v prihodnosti upoštevali socialne in okoljske potrebe ljudi ali pa se bomo temu za vselej odrekli v korist korporacij. Glavni namen je namreč prenos moči z držav v roke korporacij. S tem sporazumom želijo ZDA ustvariti nekakšen ekonomski Nato, ki je usmerjen k izolaciji Rusije in zmanjšanju vloge drugih hitrorastočih držav v svetu od Brazilije do Kitajske. Hkrati pa pri tem sporazumu ne gre za interese Evropejcev in Američanov, ampak zgolj za interese korporacij in velikih poslovnih lobijev na obeh straneh Atlantika, ki želijo z odstranitvijo vseh ovir in standardov maksimizirati dobičke na račun družbe, delovnih ljudi in naše skupne prihodnosti. Zdaj se odloča, ali želimo v EU ohraniti socialni model in okoljske standarde ali pa se želimo spremeniti v eno od držav ZDA, v kateri bo vse privatizirano in kjer bo poskrbljeno le za bogate, preostali pa bodo nezaščiteni in prepuščeni samim sebi,« je pred dobrim mesecem dni na okrogli mizi v našem glavnem mestu razlagal Hilary, ki je s še nekaterimi budnimi člani civilne družbe pripomogel, da je bila evropska komisija prisiljena priznati tajne sestanke o sporazumu, s katerim bi drastično znižali sedanje evropske standarde. »Uradniki obeh strani priznavajo, da primarni cilj TTIP ni spodbujanje medsebojne trgovine z odpravo carinskih dajatev med EU in ZDA, saj so te že sedaj na minimalni ravni. Cilj je odprava 'ovir', ki omejujejo dobičke transnacionalnih korporacij. Te ovire pa so v resnici nekateri najpomembnejši socialni standardi in okoljski predpisi, med katerimi so delavske pravice, pravila na področju prehranske varnosti, vključno z omejitvami uporabe gensko spremenjenih organizmov, predpisi o uporabi strupenih kemikalij, zakoni na področju digitalne varnosti in celo nove varovalke v bančnem sektorju, ki so bile uvedene, da bi se izognili ponovitvi finančne krize. Teh predpisov in standardov, ki jih morajo spoštovati v EU, bi se ameriške korporacije zdaj rade znebile,« je opozoril britanski aktivist in razkrinkal tudi šibke argumente zagovornikov sporazuma. »Veliko govorijo o pozitivnih ekonomskih učinkih sporazuma TTIP. Najpogosteje navajajo izsledke iz študije Centra za raziskave gospodarskih politik pri evropski komisiji, po katerih naj bi dogovor med EU in ZDA po najbolj optimistični hipotezi gospodarsko rast EU do leta 2027 okrepil za 0,5%. Že to se ne sliši veliko, a še ta ocena je preveč optimistična, kot dokazujejo neodvisni raziskovalci. Tudi če bi se uresničile najbolj optimistične napovedi, bi bile pridobitve ljudi še manjše od že tako trivialne rasti, saj so glavne koristi namenjene korporacijam. Evropska komisija je sprva skušala sporazum upravičiti z domnevno pridobitvijo novih delovnih mest, a je medtem že morala priznati, sicer le v drobni opombi, da bo zaradi sporazuma izgubilo delo milijon ljudi v EU in ZDA. Ekonomski učinek bo torej za EU slab, saj bo TTIP prinesel selitev evropskih delovnih mest. Podjetja bo namreč spodbujal, da se obrnejo k proizvodom in storitvam iz tistih ameriških zveznih držav, kjer veljajo nižji delavski standardi, sindikalne pravice pa praktično ne obstajajo. V času, ko stopnja nezaposlenosti v EU dosega rekordne vrednosti, komisija priznava, da so skrbi o izgubi delovnih mest zaradi TTIP 'legitimne'. Sicer pa tovrstno izgubo delovnih mest že dobro poznajo delavci iz ZDA in Mehike, saj imajo za seboj izkušnjo s severnoameriškim sporazumom o prosti trgovini, ki jim je kljub lažnim obljubam o več sto tisoč novih delovnih mestih prinesel le znižanje plač in izgubo več kot milijona delovnih mest.«

Brez streznitve

Ugotovitve slovenske študije torej ne presenečajo, razen morda naročnikov z ministrstva za gospodarstvo z glavnim slovenskim predstavnikom na čelu na navideznih pogajanjih, ki je tako kot bruseljska uradniška vrhuška doslej zgolj kimal zagovornikom sporazuma in zavračal vsa opozorila nasprotnikov. Izsledki najnovejše študije bi tako morali biti streznilna hladna prha, a je vsaj med vrsticami vseeno mogoče razbrati, da so avtorji študije, za katero je naročnik odštel blizu 20.000 evrov, kljub svoji načelni neodvisnosti vendarle (morda razumljivo) skušali čim bolj ugajati naročniku in so svoje na videz nepristranske ugotovitve o negativnih učinkih sporazuma vseeno malce prilagodili željam plačnika. Resda nikakor niso mogli ugotoviti, da bi sporazum prinašal pozitivne učinke, so pa negativne učinke vsaj označili za bolj ali manj zanemarljive. »Potencialni učinki TTIP na BDP na letni ravni so na tretji decimalki, torej praktično zanemarljivi. Vsaka malo večja reformica v državi ima stokrat večje učinke kot ta sporazum,« je ob javni predstavitvi študije na ministrstvu tako povedal Damijan in ocenil, da je kljub negativnem učinku in izgubi delovnih mest naš podpis sporazuma vseeno smiseln, »saj s tem nastaja največje prostotrgovinsko območje na svetu«.

Absurdno priporočilo

»Takšno priporočilo, da naj kljub negativnim učinkom podpišemo sporazum, je absurdno in paradoksalno. Le zakaj naj bi podpisali nekaj, kar ne prinaša gospodarske rasti in jemlje delovna mesta, ima pa še druge negativne učinke. Najbolj bi sporazum škodil prav naši avtomobilski in farmacevtski industriji, ki sta ključni za nas,« meni Andrej Gnezda iz Umanotere, ki je eden pobudnikov protestov proti spornemu trgovinskemu sporazumu. Kljub čudenju nad nekaterimi sklepi avtorjev študije je Gnezda z njo vseeno kar zadovoljen. »Študija potrjuje tisto, kar smo opozarjali, da so namreč učinki sporazuma škodljivi in da to ne prinaša gospodarske rasti. Gospodarskega interesa za sporazum, ki prinaša še mnoga tveganja, torej ni. Naročniki študije z ministrstva so se tako znašli v nemajhni zadregi, saj so želeli dobiti argumente za večjo podporo javnosti, a se to ni zgodilo. Študija je povrhu opozorila še na nekatere posledice in stroške, ki doslej niso bili upoštevani.«

V študiji tako omenjajo učinke, ki jih z uporabljenimi simulacijskimi modeli ni mogoče analizirati in izmeriti, a bi imeli hude posledice za družbo, potrošnike in okolje. »Potencialno problematično bi utegnilo biti področje poenotenja zaščite pravic intelektualne lastnine, predvsem zaščita pravic intelektualne lastnine na področju farmacije. Tu bi poenotenje regulacije utegnilo prinesti podaljšanje patentne zaščite za originalna zdravila oziroma celo trajno patentno zaščito za nekatera zdravila. V interesu slovenskega gospodarstva z dvema farmacevtskima družbama, ki sta v osnovi proizvajalca generičnih zdravil, je, da se patentna zaščita za originalna zdravila ne podaljšuje iz sedanjih okvirov. To bi lahko pomenilo onemogočanje razvoja domačih proizvajalcev generičnih zdravil in negativen vpliv na izvoz ter zaposlenost, po drugi strani pa tudi trajno višje cene zdravil za domače potrošnike,« so zapisali v študiji. Posebej opozarjajo še na enega najspornejših elementov sporazuma, ki uvaja pravico tujih vlagateljev, da lahko sprožijo pravni spor zoper države. Tako imenovani mehanizem ISDS v praksi izenačuje pravni status multinacionalk in držav. Kjer so že pristali na tako določbo, so korporacije v zadnjih letih sprožile več kot 500 postopkov in izterjale ogromne odškodnine, če multinacionalkam ni bila všeč nacionalna zakonodaja.

»Mehanizem ISDS določa, da se v primeru spora med tujim vlagateljem in državo pristojnost za razreševanje sporov prenese z nacionalnih sodišč na mednarodne arbitraže. Tveganja niso povsem zanemarljiva, čeprav pogajalska izhodišča EU vsebujejo jasno dikcijo, da bodo vlade članic EU zadržale pravico do regulacije v interesu javnosti. Ne glede na to konflikta interesov arbitrov in njihove pristranskosti ni mogoče nikoli z gotovostjo izločiti. Zato bi veljalo razmisliti o umiku mehanizma ISDS iz pogajanj o TTIP ter reševanje morebitnih sporov ohraniti v pristojnosti obstoječih domačih pravosodnih mehanizmov suverenih držav članic EU ter skupnega evropskega sodišča,« predlagajo avtorji študije.

Odpor raste

Medtem pa kljub sprenevedanju evropskih oblasti, ki si zatiskajo oči, še vedno hitro narašča število podpisnikov vseevropske peticije proti podpisu sporazuma. Zdaj jih je že več kot 1.280.000, s čimer je bila že po nekaj mesecih presežena milijonska meja, zahtevana za sprejem evropske državljanske pobude, ki naj bi komisijo zavezovala k upoštevanju ljudske volje. Ob tem je bil izpolnjen tudi drugi pogoj o doseženi minimalni kvoti v vsaj sedmih članicah. Kvoto je doslej preseglo že deset članic, kot peta za Nemčijo, Veliko Britanijo, Avstrijo in Finsko tudi Slovenija.