Pravila določajo, da se mora zasedanje kardinalov, ki bodo izbrali naslednika, začeti med 15. in 20. dnem po papeževi smrti. Ta časovni okvir omogoča kardinalom z vsega sveta, da pripotujejo v večno mesto, hkrati pa omogoča čas za žalovanje in za priprave na ta pomemben dogodek.
S svojimi imenovanji je papež Frančišek močno preoblikoval kardinalski zbor, ki bo volil njegovega naslednika – približno 80 odstotkov kardinalov volilcev je imenoval on. Mnogi prihajajo iz delov sveta, ki prej niso imeli kardinalov, in med seboj se slabo poznajo, kar napoveduje nepredvidljiv konklave. Kakšna bo torej prihodnost cerkve po Frančišku? Ali bo njegov naslednik nadaljeval njegovo pot reform, ali pa bo cerkev zavila v drugo smer?
Ključna je starost
Jedro konklava sestavljajo člani kardinalskega zbora, vendar ne vsi. Ključna omejitev je starost: pravico voliti imajo samo tisti kardinali, ki na dan izpraznitve apostolskega sedeža še niso dopolnili 80 let. Takšnih je okoli 130.
Središče dogajanja bo Sikstinska kapela. Preden se bodo vrata kapele za njimi zaprla – dobesedno cum clave (s ključem), od koder izvira pojem konklave – bodo kardinali prisegli popolno molčečnost o poteku volitev. Izolacija od zunanjega sveta je stroga; prekinjeni bodo vsi stiki, vključno z uporabo telefonov in interneta, s čimer želijo zagotoviti neodvisnost odločanja in preprečiti zunanje vplive. V tem obdobju, ko je sedež apostola Petra prazen (sede vacante), tekoče posle začasno opravlja kardinal.
Glasovanje z lističi
Postopek volitev je natančno določen. Glasovanje je tajno. Vsak kardinal na poseben listič zapiše ime svojega izbranca. Volitve potekajo v krogih, običajno dvakrat dopoldan in dvakrat popoldne. Za veljavno izvolitev novega papeža je potrebna dvotretjinska večina, plus en glas prisotnih kardinalov. Dokler kandidat ne doseže visoke podpore, se postopek ponavlja, kar lahko traja več dni, včasih celo tednov.
Ko je novi papež izvoljen, se nad Sikstinsko kapelo prikaže bel dim.