Avgustovski gozdni požari so v Španiji, ki so zahtevali štiri smrtne žrtve, pogorelo je območje, veliko kot London, se vendarle umirja. Tedne dolgi vročinski valovi, ki jih je poslabšala podnebna kriza, so to poletje podžgali uničujoče požare po južnem delu Evrope: v Španiji je temperatura tudi v zadnjem obdobju presegla mejo 40 stopinj Celzija, v Sevilli in Cordobi pa so izmerili celo 44 stopinj.
Po poročanju španski medijev je v Španiji letos divjalo več kot 228 požarov, ki so uničili več kot 348.000 hektarjev površin, od tega je približno 138.000 hektarjev gozdnih površin.
Tudi gozdni požari v Franciji in na Portugalskem so terjale smrtne žrtve. Med gašenjem na Portugalskem je umrl nekdanji župan mesta Guarda, skupaj z njim so življenje izgubili štirje ljudje (dva občana in dva gasilca). Iz Francije poročajo o eni smrtni žrtvi.
Iz Grčije, kjer so se v zadnjih tednih spopadali z več kot 150 požari, so pomoč poslali v Albanijo, kjer so požari v sredo zahtevali življenje 80-letnega moškega v prestolnici Tirana. Hudi je bilo v okolici mesta Delvinë na jugu države. Na satelitskih posnetkih je bilo mogoče videti, da je celotno mesto obdal najmanj 25 kilometrov dolg pas ognja. Požari so v državi povzročili veliko škodo živinorejcem in čebelarjem, tamkajšnja policija pa trdi, da so bili požari podtaknjeni.
Smrtno žrtev so ognjeni zublji terjali tudi v Črni gori, kjer je ogenj zajel vojaka, ki je pomagal pri gašenju. S številnimi požari se borijo tudi v Severni Makedoniji, polne roke dela imajo tudi hrvaški gasilci.
Bo vroča tudi jesen?
Evropa se letos sooča z najhujšimi požari v zadnjih 20 letih. Po podatkih evropskega portala Copernicus, ki spremlja razmere v Evropi, so do 13. avgusta na evropskih tleh našteli že 1628 požarov, večjih od 30 hektarjev, skupno je pogorelo 440.000 hektarjev evropske zemlje, kar je dvakrat več od povprečja zadnjih 19 let. Najhuje je v Sredozemlju. Od Španije prek Portugalske do Severne Makedonije, Albanije in Grčije letos požare netijo ekstremne temperature, suša, ponekod tudi požigalci. Po napovedi Evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS) se vremenske razmere v večjem delu južne Evrope umirjajo, izjema je le severozahodni del Evrope, kjer pričakujejo »zelo visoke do zelo ekstremne« temperature.
In čeprav se razmere povsod nekoliko umirjajo, velika požarna ogroženost tudi za naslednje dni velja za jug Španije, Italije in Grčije. Izjemno suho je v nekaterih predelih Madžarske, Srbije, Črne gore in Makedonije. Mednarodne vremenske napovedi niso prizanesljive niti za jesen, saj tudi za september napovedujejo nadpovprečno visoke temperature.
Zakurili mladeniči in vlak
Slovenija ima za zdaj srečo. Hladen in deževen julij je namočil zemljo in razmere na terenu še zdaleč niso tako sušne in kritične kot pretekla leta, ko smo se soočali s požari na Krasu in v drugih predelih Slovenije. Rumeni alarm za požarno ogroženost je trenutno razglašen za severovzhodni del države.
Vseeno so se tudi pri nas gasilci v preteklih dneh srečevali s požari, najhuje je bilo v Istri, kjer je ogenj izpod nadzora ušel štirim mladostnikom, ki so na parceli med Dekani in Škofijami zakurili na odprtem kurišču. Na območju 4000 kvadratnih metrov so pogoreli podrastje, hrastov gozd, čebelji panj, nekaj oljk, rastlinjak in baraka, škode naj bi bilo za 10.000 evrov. Dva od mladeničev sta potrebovala zdravniško pomoč.
Pred tednom dni pa je ozračje dodatno segrel požar, ki ga je najverjetneje povzročila iskra izpod zavor vlaka, ki je peljal med Divačo in Koprom. Pod Dekani je namreč ob progi zagorelo na osmih mestih, ogenj je uničil vinograd, manjši oljčnik in sadovnjak. Ker so bile razmere kritične, je na kraj prihitelo 65 gasilcev s 26 vozili, v pripravljenosti so bili tudi piloti za gašenje z letali, če bi se požar razširil. Skupne škode naj bi bilo za okrog 30.000 evrov.
Slovenija bolje pripravljena na požare
Po uničujočem požaru na Krasu leta 2023 je Slovenija bolje pripravljena na nove požare. Štiri letala za gašenje požarov air tractor, ki smo jih v Sloveniji kupili po izkušnji na Krasu, so lani sodelovala v 19 intervencijah, posredovat so poletela tudi letos, ko so gasila požare na Koroškem, nad Ljubljano in Tolminom. Štirje slovenski piloti, ki se usposabljajo za samostojno letenje, so že vključeni v operativne naloge in intenzivno nabirajo izkušnje. Njihovo usposabljanje poteka tako doma kot v tujini. Trenutno se za upravljanje letal air tractor in operativno delovanje usposabljajo štirje slovenski piloti. Veliko bolje so danes za gašenje požarov v naravi opremljene tudi poklicne in prostovoljne gasilske enote.
