Luka je iz znane družine Pleško, ki na Brezovici prodaja in popravlja renaulte. Njegov dedek Janez je zaslovel po tem, da je avto le slišal in znal brez pregleda povedati, kaj je z njim narobe.

»Posluh za motorje je očitno deden, ima ga tudi moj oče Primož in prešel je name. Zaposlil sem se v družinskem podjetju Pleško cars, tu v delavnici pridobil neformalno izobrazbo, jo nadgradil s številnimi seminarji in tečaji doma ter na tujem, z motorji sem dirkal že štiri leta star. V motokrosu in supermotu imam nekaj kar dobrih dosežkov, peto mesto na evropskem prvenstvu in naziv državnega podprvaka.«

Težave s hrvaško policijo torej zaradi preveč bencinske športnosti?

»Ne, znam si postaviti in spoštovati meje. Vzrok težav je bilo redarsko in policijsko zaslužkarstvo. S prijateljem in najinima dekletoma smo si zaželeli preživeti prijeten konec tedna na morju. Šli smo na Krk. V Malinski je bilo lepo vreme. V lokalu na plaži smo nekaj pojedli, popili, pa sva s prijateljem odšla na pomol malo posedet v miru in tišini. Tisti lokal je namreč neke vrste diskoteka, precej hrupna.

Čez čas je za nama na pomol prikorakalo šest mišičastih orjakov. Vsem je na majicah pisalo 'security'. Razkoračili so se nad nama, eden je zarohnel, da so redarji in da sva jim dolžna vsak po 30 evrov, enako vsoto pa tudi najini dekleti.«

Kakšen greh naj bi vas stal 120 evrov?

»Razgrajali da smo, kričali in motili mir v lokalu. Popolna neumnost torej, kar sva jim tudi mirno povedala. Le režali so se in terjali denar, če nočeva sitnosti.

Vztrajala sva, da gre za pomoto, oni so vztrajali pri vsoti, vse glasneje in nesramneje. S takšnimi nabitimi nasilneži se ni pametno bosti in končno sva rekla, da jim plačava, če nama dajo potrdilo.«

Izsiljevalski policisti

Na Hrvaškem že imajo davčne blagajne. Tudi izsiljevalski redarji?

»Tega nisva mogla preveriti. Znoreli so in zapretili s policijo. Zdaj sva se midva zasmejala, da komaj čakava, da pridejo možje postave.

Posmehnili so se nama, naj si jih ne želiva, saj bo 30 evrov takoj zraslo na 100 evrov na glavo. Če jih ne bova ročno odštela policiji, pa sledijo zapor, sodnik…«

Prišli so torej policisti in vaju zaščitili?

»Prišli so, zaščitili pa naju niso. Pripeljali so se v dveh avtomobilih, osem mož, zahtevali od vsakega po 100 evrov in še podpis, da smo kalili javni red in mir.

Dali so nama pihati, ravno toliko je bilo, da bi morala premisliti, ali je še varno voziti avto. Žugali so nama, naj raje plačava, sicer naju čakata zapor in sodnija, s kaznijo pod 10.000 evrov pa ne bomo odšli domov.

Izsiljevanje smo spet zavrnili, dekleti so odslovili, nama pa vklenili roke na hrbtu in naju kot najhujša zločinca odvlekli vsakega v drug policijski avto.

Na policijski postaji so nama moleli v podpis kar obsežen dokument in hotel sem ga najprej prebrati. Ko sem prišel do stavka, da priznavam, da sem po členu tem in tem kršil javni red in mir, sem podpis seveda zavrnil.

Policist je ponorel, prekucnil me je s stola, stol pa brcnil čez sobo v steno. Besnel je, kričal, nato so naju odvlekli v klet, vsakega v svojo celico. Moja je bila pobruhana, krvava, umazana, smrdljiva luknja brez stranišča in vode. Le lesena klop in slepeča luč, do jutra.«

Sodnica za kompromis

So bili nasilni?

»Zjutraj, v soboto torej, spet zaslišanje, nove in nove grožnje. Prišla je druga skupina, najini izjavi je tipkala policistka in zahtevala, naj ju podpiševa, ne pa prebereva. Spet sem odklonil podpis nečesa, česar ne smem niti prebrati, nadrla me je, da ne vem, s kom imam opraviti, in me poslala na hodnik.

Pristopil je mlad policist, pogledal levo in desno ter čestital: »Vsa čast, skoraj vsi plačajo že redarjem, redki, ki jim ne, potem ustrahovani gotovo policistom. Denar si tako razdelijo. Dobro se držita!«

Vama je to vlilo pogum?

»Je, bila sva že hudo zaskrbljena. Policisti so vse bolj kričali na naju, vse večkrat sva slišala, da greva v pravi zapor, kjer naju bodo po vrsti ‚karali u šupak‘.

Opoldne so naju le izpustili, dokumente pa zadržali, ker sva morala v ponedeljek na sodišče za prekrške. Dekleti sta nama povedali, da sta vmes spoznali skupino Zagrebčanov, ki je doživela enak postopek, le da so denar odšteli že redarjem, ko so jih ti natepli.«

Je bilo vsaj sodišče korektno?

»Bilo, povedala sva, da nisva kriva, in sodnica je rekla, da naj plačava skupaj 50 evrov in sva svobodna. Nekaj sva še brundala, zakaj plačilo, če nisva kriva, in mirila naju je, da to ni kazen, da je le plačilo sodnih stroškov…

Vsega sva imela vrh glave, odštela 50 evrov, dobila dokumente in odpeljali smo se domov. Že res, sva se menila, naši policisti so inkasanti, a vsaj za državni proračun. Tam so očitno le za svoj žep.«