Globoko pod zahodnimi obronki Teherana, v bunkerju, zasnovanem za kljubovanje apokalipsi, se je 16. junija zbrala iranska elita. Predsednik Masud Pezeškian, vodje obveščevalnih služb in najvišji vojaški poveljniki so se sestali na kriznem zasedanju Vrhovnega sveta za nacionalno varnost. Zunaj je že več dni divjala vojna z Izraelom, ki je z zračnimi napadi sistematično uničeval vojaško, vladno in jedrsko infrastrukturo po državi.

Vsi udeleženci so prispeli v ločenih vozilih, brez mobilnih telefonov, saj so se zavedali, da je vsak digitalni signal potencialna smrtna obsodba. Toda kljub vsej previdnosti so kmalu po začetku sestanka izraelska bojna letala odvrgla šest bomb, ki so z neverjetno natančnostjo zadele vhode in izhode bunkerja.

Ameriški časnik The New York Times je te dni razkril, kako je lahko izraelska vojska izsledila pomembne ljudi znotraj Irana in nanje odvrgla smrtonosne bombe.

Trupla varnostnikov

V omenjenem primeru kot po čudežu v notranjosti ni umrl nihče. Ko so se voditelji, pretreseni in prekriti s prahom, prebili na prostost, so našli samo trupla nekaj svojih varnostnikov. Napad pa je je med iranskimi obveščevalnimi službami ustvaril kaos. Iskali so odgovor na vprašanje, kako so vedeli, kje se nahajajo. Vir izdaje pa ni bil, kot se je izkazalo, kakšen visoki uradnik ali prebegli vohun, temveč nekaj veliko bolj banalnega in zato bržkone bolj uničujočega – mobilni telefoni telesnih stražarjev, ki so čakali zunaj.

Iranske oblasti so izvedle obsežno akcijo iskanja izdajalcev, vendar je, kot se zdi, razlog izraelske učinkovitosti nekje povsem druge.

Ta varnostna vrzel, ki doslej ni bila javno razkrita, je bila ključni element širše izraelske operacije, katere cilj je bil prodreti v najtesneje varovane kroge iranskega režima. Po besedah iranskih in izraelskih uradnikov, na katere se sklicuje The New York Times,  je prav večletna malomarna uporaba pametnih telefonov s strani varnostnega osebja – vključno z objavami na družbenih omrežjih – izraelski vojaški obveščevalni službi omogočila, da je kot na pladnju dobila lokacije iranskih jedrskih znanstvenikov in vojaških poveljnikov.

Sledenje znanstvenikom

Zdaj je tudi znano, da je  Izrael  že od konca leta 2022 sistematično sledil vodilnim iranskim znanstvenikom. Posebna enota je pregledala dosjeje več kot 400 strokovnjakov, povezanih z iranskim jedrskim programom. Seznam so, predvsem na podlagi jedrskega arhiva, ki ga je Mosad leta 2018 ukradel iz Irana, skrčili na sto imen. Na koncu so jih med vojno likvidirali 13.

Na pogrebu se je zbrala ogromna množica ljudi. / Foto: Reuters

Na pogrebu se je zbrala ogromna množica ljudi. / Foto: Reuters

Vzporedno je potekala operacija z zloveščim imenom Rdeča poroka, še poroča ameriški časnik,  poimenovana po krvavem prizoru iz serije Igra prestolov. Njen cilj pa je bil eliminacija ključnih vojaških poveljnikov.

Iranske oblasti so izvedle obsežno akcijo iskanja izdajalcev, vendar je, kot se zdi, razlog izraelske učinkovitosti nekje povsem druge.

Podobni primeri

Izkoriščanje mobilnih komunikacijskih naprav je sicer že dobro uveljavljen in, lahko rečemo, smrtonosen zaščitni znak izraelskih obveščevalnih operacij, ki sega desetletja v preteklost. Morda najbolj zloglasen zgodnji primer je atentat na Hamasovega izdelovalca bomb Jahjo Ajaša, znanega kot »Inženir«, iz leta 1996. Ubit je bil z mobilnim telefonom, napolnjenim z eksplozivom, ki mu ga je predal informant.

To strategijo so od takrat močno razvili tako v obsegu kot v prefinjenosti. Nedavno, septembra 2024, je Izrael izvedel obsežen usklajen napad, v katerem je na daljavo sprožil na tisoče pozivnikov, ki so jih nosili operativci Hezbolaha po Libanonu. S tem je povzročil številne žrtve in z enim udarcem ohromil komunikacijsko mrežo skupine.

Poleg teh odmevnih operacij izraelske enote za elektronsko obveščanje redno uporabljajo signale mobilnih telefonov za sledenje gibanja skrajnežev v Gazi in na Zahodnem bregu v realnem času, s čimer zagotavljajo podatke o lokaciji za ciljane napade. 

Priporočamo