»Dvakrat me je že pičil. Zelo boli. Dva dni sem imel močno otečeno roko, kljub temu da sem takoj dal led na mesto pika. Prvič sem ga z roko zajel na naslonjalu stola, drugič se je skrival pod papirnatim prtičkom v pepelniku,« nam je povedal Mladen Neđić, natakar v restavraciji na koprskem Carpacciovem trgu z mizami tik pod staro kamnito palačo Carpaccio. Šli smo po sledi nedavnih obvestil Čebelarske zveze Slovenije, da so v Kopru našli gnezda tujerodnih orientalskih sršenov, in ni nam bilo treba dolgo iskati. Iz špranj med kamni palače so letali številni orientalski sršeni. »Tukaj jih je res veliko, pristojni bi morali ukrepati,« pravi Neđić, ki ga skrbi za goste restavracije, če jim bodo nad hrano in pijačo letali nevarni sršeni. Pik te žuželke je zelo boleč, saj je na drugem mestu po strupenosti med sršeni, takoj za orjaškim sršenom, pravijo na čebelarski zvezi.
Vse več ljudi kliče, da so jih opazili
»Odkar smo javnosti sporočili o prvi najdbi večjega števila gnezd orientalskega sršena v Kopru, nas vsak dan kličejo ljudje in poročajo o težavah s tem sršenom na svojih vrtovih,« pravi Aleš Bozovičar, vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije. Na zvezi so že pred nekaj leti začeli posvečati pozornost tujerodnim sršenom, ker jih skrbi za populacijo čebel, zato večkrat povabijo tuje strokovnjake. Predvsem se bojijo azijskega sršena, ki ga pri nas še ni. Ko so pred dnevi grškemu strokovnjaku za tujerodne sršene dr. Aleksandrosu Papahristoforuju omenili, da v zadnjih letih opažajo posamezne primerke orientalskega sršena, gnezd pa ne, je šel v Koper preverit razmere in že ob hitrem pregledu takoj našel pet gnezd in več delavk, med katerimi so bile tudi mlade matice, ki bodo aktivne v prihodnjem letu. Po njegovi oceni je v mestnem jedru Kopra trenutno že med 25 in 30 aktivnih gnezd, veliko jih je že tudi drugje na obalnem območju.
»Nismo pričakovali, da se bo orientalski sršen pri nas tako hitro razširil. Ocenjevali smo, da bo pri nas težje prezimil zaradi hladnejših zim, a očitno je s podnebnimi spremembami naša primorska klima že dovolj ugodna zanj,« pravi Bozovičar. Ocenjuje, da je prišel iz Italije ter z ladjami in tovorom v Luki Koper. Ravno v starem mestnem jedru Kopra, ki je v bližini pristanišča, je veliko gnezd. Orientalski sršen gnezdi v tleh ali v skalnih škarpah in kamnitih špranjah. »Upamo, da je obilno deževje v zadnjih dneh uničilo talna gnezda, v zidnih špranjah pa orientalski sršen zlahka preživi,« pravi Bozovičar.
Za zdaj zaradi orientalskega sršena ne opažajo večjih težav ali škode. »A takrat, ko bo škoda zaznana, bo populacija orientalskega sršena že prevelika in bo reševanje težje,« opozarja. Treba je preveriti razmere in narediti načrt za uničenje teh gnezd, poziva. To je namreč edini način za zatiranje te invazivne vrste.
Pristojni mirijo: Protokol v pripravi
Na ministrstvih za naravne vire in prostor ter za kmetijstvo in na zavodu za varstvo narave mirijo, da ni razlogov za zaskrbljenost. Orientalski sršen povzroča težave v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, zaradi možnosti večjega števila pikov, ki so zelo boleči, pa tudi v zdravstvu in gospodarstvu, predvsem turizmu. Ker je v primerjavi z azijskim sršenom manj problematičen, ni uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst Evropske unije. Pristojni bodo pripravili protokol za obvladovanje orientalskega sršena, predvsem bodo spremljali širjenje in odstranjevali gnezda. Kdo bo na terenu odstranjeval gnezda, bo znano v tem tednu, so nam povedali na ministrstvu za kmetijstvo. Zagotavljajo, da bodo to opravili čimprej.
Komu sporočiti, če jih opazimo
Pristojni pozivajo vse državljane, predvsem kmetovalce in čebelarje z območja Primorske, da v primeru prisotnosti ali suma na prisotnost orientalskega sršena svoja opažanja nemudoma sporočijo terenskemu svetovalcu javne službe kmetijskega svetovanja, javni svetovalni službi v čebelarstvu ali veterinarju za zdravstveno varstvo čebel.
Pri poročanju prosijo za podatke o tem, kaj so opazili, o številu primerkov ali gnezd, o čim natančnejši lokaciji (najbolje s koordinatami) in o datumu opažanja. Prosijo tudi za fotografijo ali videoposnetek vrste ter za ime in kontaktne podatke najditelja. Ti podatki bodo služili za oceno stanja vrste in načrtovanje morebitnih ukrepov. Najditelje posameznih sršenov ali njegovih gnezd opozarjajo, da jih ne odstranjujejo sami, saj lahko njihov pik povzroči hude zdravstvene težave.
