Svet je čedalje bolj globaliziran in ne le v mednarodnih, ampak celo v domačih transakcijah je angleščina postala splošno uporabljen jezik.

Tudi, če govorimo o »običajni« prodaji blaga, se pravi prodaji v trgovinah oziroma v veleblagovnicah, je postalo nekako samo po sebi umevno, da tudi trgovke oziroma trgovci obvladajo vsaj osnovne besedne zveze v angleščini, kar jim omogoča prodajo blaga tujcem.

S tem ni seveda nič narobe, je celo prednost, a pod pogojem, da kot primarni jezik še vedno ohranjamo slovenščino. Še posebej moteče so reklame ali slogani, ki se pojavljajo izključno v tujem jeziku, čeprav bi se lahko brez težav pojavljali tudi v slovenščini. S tem bi nenazadnje pomembno prispevali k ohranitvi našega kulturnega izročila in nacionalne identitete.

Poseben zakon

Pravna podlaga, ki določa način javne rabe slovenščine pri prodaji izdelkov, je Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), ki med drugim ureja poslovanje s strankami ter besedila ob prodajnih izdelkih in storitvah.

Vse pravne osebe zasebnega prava in vse fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, so v Sloveniji dolžne s strankami poslovati v slovenščini. Le kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.

Vse pravne osebe zasebnega prava in vse fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, so v Sloveniji dolžne s strankami poslovati v slovenščini. Le kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.

Pri označevanju in predstavljanju izdelkov in storitev so ponudniki dolžni potrošniku omogočiti potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka ali storitve v slovenščini. Namesto besednega sporočanja so dopustni tudi splošno razumljivi simboli in slike. Izjema so le tujejezična imena blagovnih in storitvenih znamk.

Vsako živilo, zdravilo ali fitofarmacevtsko sredstvo, ki je v prodaji na območju Slovenije, mora biti prav tako označeno v slovenščini.

Notranje poslovanje

V slovenščini mora potekati tudi notranje poslovanje teh oseb, ki se nanaša na urejanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja, na dajanje navodil in obveščanje delavcev ali delavk ter na varstvo pri delu. Če gre za delovno razmerje s tujcem, ki opravlja sezonska dela, je pri tem dopustna souporaba tujega jezika.

Še posebej izpostavljeno je oglaševanje, ki mora biti v slovenščini. Kadarkoli se slovenščina pojavlja skupaj s tujim jezikom, ker gre za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, ki je namenjeno tudi tujcem, pa različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena.

Tudi spletno predstavljanje in oglaševanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo mora biti v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.

Globe, predpisane za kršenje pravil glede uporabe slovenskega jezika pri poslovanju so kar visoke. Tako se z globo od 3000 do 40.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pri izvajanju svoje registrirane dejavnosti na območju Republike Slovenije s slovenskimi strankami ne posluje v slovenščini. 

Priporočamo