Treba je omeniti še en pomemben zgodovinski dogodek izpred treh let. Tistega usodnega 24. februarja 2022, ko je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil obsežno invazijo na Ukrajino, se je Evropa zbudila v novo, temačnejšo resničnost. Največja vojaška operacija na stari celini po letu 1945 ni bila zgolj napad na suvereno državo, temveč tudi drzen poskus Kremlja, da bi na novo napisal pravila mednarodnega reda in se zoperstavil ameriški prevladi, ki je po njegovem mnenju zaznamovala obdobje po koncu hladne vojne.
Zgodaj zjutraj ob 4.45 po moskovskem času – še vedno je bilo temno – se je Putinov obraz nepričakovano pojavil na ruskih televizijskih zaslonih. V nagovoru, posnetem v njegovem kabinetu, je z zaprtim obrazom in pestjo na mizi naznanil »posebno vojaško operacijo«. »Odločil sem se za vojaško posredovanje,« je dejal. »Tisti, ki bi nas skušali ovirati, še bolj pa ogrožati našo državo, naš narod, morajo vedeti, da bo odgovor Rusije takojšen in bo vodil do posledic, kakršnih še niste doživeli.«
Kremelj je, sklicujoč se na pomoč rusko govorečim prebivalcem v Donbasu, sprožil napad. Približno 200.000 vojakov, ki so bili po prvotnih trditvah Moskve zbrani zgolj za vojaške vaje, je čakalo na ukaz. Ta je prišel malo pred šesto uro zjutraj. Putin je ukrajinske vojake pozval, naj odložijo orožje, svoj cilj je opredelil kot »demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine«. Sprožili so obsežno invazijo s treh front.
Prve detonacije
Prve detonacije so odjeknile po vsej Ukrajini še pred zoro. Zračne baze in protizračna obramba so bile hitro nevtralizirane, kolone tankov so iz Belorusije, zaveznice Moskve, krenile proti Kijevu. Malokdo je napadeni državi pripisoval možnosti za dolgotrajen odpor, napovedovali so njen zlom v treh dneh. Toda Ukrajina je imela dobre informacije, za takšen spopad se je tamkajšnja vojska pripravljala že dalj časa. Predsednik Volodimir Zelenski je postal simbol odpora. Kljub hitremu padcu Hersona na jugu je ukrajinska vojska nudila srdit odpor. Bliskovita vojna se je sprevrgla v vojno izčrpavanja.
Da se bo vojna začela, so Ukrajince zavezniki opozorili že prej. Zadnja potrditev namer Moskve je bila, ko so opazili prihod sanitetnih enot, ki so s seboj pripeljale precejšnje zaloge krvi. Ta je bila namenjena ranjenim v spopadu.
Evropska unija, pripravljena, je z nenavadno hitrostjo v nekaj urah sprostila stotine milijonov evrov za podporo Kijevu, uvedla ostre sankcije proti Rusiji in sprejela milijone ukrajinskih beguncev.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v tednih pred invazijo veliko časa preživel v telefonskih pogovorih s Putinom, je ruskega voditelja obtožil, da je »prelomil svojo besedo«. Vendar je bilo rusko nezadovoljstvo s širitvijo Nata in podpiranjem prozahodnih politikov s strani Evropske unije in ZDA znano že dolgo. Putin je ostro nasprotoval vsem »barvnim revolucijam« v postsovjetskem prostoru, ki jih je razumel kot vmešavanje Zahoda. Njegov govor na münchenski varnostni konferenci leta 2007, v katerem je kritiziral unipolarni svet pod vodstvom ZDA in širitev Nata označil za »provokacijo, ki spodkopava medsebojno zaupanje«, je bil znanilec prihodnjih napetosti. Takšen razvoj in širitev vpliva v Rusiji vidijo kot grožnjo enotnosti države in v pogovorih pogosto omenjajo usodo Jugoslavije.
Naj spomnimo, da smo že bili priča tudi vojaški intervenciji v Gruziji leta 2008 ter vdoru v Južno Osetijo in Abhazijo. Leta 2014 si je Rusija, kot odgovor na dogajanje v Kijevu, priključila Krim, financirala je tudi upornike v Donecku in Lugansku.
Stanje konflikta
Nekateri analitiki so ocenili, da je bil cilj ohraniti del Ukrajine v stanju konflikta in ozemeljske dvoumnosti ter tako zamrzniti vsakršen proces njenega približevanja Natu. Napetosti so se stopnjevale v letu 2021, ko je Moskva od Washingtona formalno zahtevala jamstva, da Ukrajina ne bo postala članica atlantskega zavezništva, saj je vse kazalo, da se Nato ogreva tudi za tak scenarij.
Vojna v Ukrajini je hitro postala drugačna kot vsi drugi dosedanji konflikti. Razkrila je nove taktike in tehnologije. Droni so postali vseprisotni – kot izvidniško orodje in v natančnih napadih ter samomorilskih misijah. Umetna inteligenca se je uveljavila pri hitri analizi podatkov in identifikaciji ciljev. Sistemi, kot je Starlink Elona Muska, so zagotavljali stabilne komunikacije. Masovna uporaba drsečih bomb in vodenih izstrelkov je obema stranema omogočila napade na velike razdalje z večjo natančnostjo.
Kljub začetnim uspehom ukrajinske protiofenzive jeseni 2022, ko so bile osvobojene velike površine okrog Harkova, in kasnejši ponovni osvojitvi mesta Herson se je fronta stabilizirala v brutalno pozicijsko vojno, ki spominja na prizore iz prve svetovne vojne. Simbol te faze je postal Bahmut, majhno mesto v Donbasu, ki ga je Rusija po hudih bojih zavzela maja 2023, vendar za ceno ogromnih izgub na obeh straneh.
V letu 2024 so ruske sile znova prevzele pobudo in kljub drznemu ukrajinskemu vdoru v rusko regijo Kursk počasi napredujejo na vzhodu Ukrajine.
Konflikt je razgalil tudi ponovno pomembnost števila vojakov, oklepnikov in streliva v vojskovanju. Evropa je spet zagnala svojo obrambno industrijo, ki je bila po finančni krizi leta 2008 močno okrnjena.
Deljen odziv
Globalni odziv na invazijo je bil deljen. Številne države, med njimi Kitajska, Indija in Južna Afrika, v OZN niso obsodile ruske agresije, le malo držav se je pridružilo sankcijam, ki sta jih uvedla Bruselj in Washington. Te sankcije se niso izkazale za dovolj učinkovite, da bi resneje škodile ruskemu gospodarstvu. Rusija se je preusmerila na Kitajsko in druge trge ter kaže presenetljivo odpornost. Ruske banke dosegajo rekordne dobičke.
Ta prvi globalni konflikt 21. stoletja, kot ga nekateri imenujejo, v logiki »blok proti bloku« vključuje na desetine akterjev. Čeprav se vojna ni razširila na druge države, so padli številni tabuji. Rusija je prejela neposredno podporo Irana in Severne Koreje v obliki streliva, dronov in tudi vojakov. Ukrajina pa je prejela finančno in vojaško pomoč v vrednosti več sto milijard dolarjev od več deset zahodnih držav, v njenih vrstah se borijo prostovoljci iz teh držav, po mnenju Moskve pa so bili mnogi tja poslani.
Nato je zaradi ponovne ruske grožnje v očeh mnogih politikov spet dobil neki smisel. Po drugi strani se zdi, da svet res postaja vse bolj večpolaren, kar vpliva tudi na mednarodne odnose. Ti se spreminjajo tudi zaradi vnovične izvolitve Donalda Trumpa za ameriškega predsednika.
