Ena od novosti, ki jo je zakon uvedel, je uveljavljanje tako imenovane zahteve za odpravo neskladnosti blaga. Gre za zahtevek, ki je nadomestil do tedaj veljavni zahtevek za odpravo stvarnih napak in ga ne gre mešati z garancijo.
V zvezi s tem je zelo pomembno poznati tudi jamčevalne roke. Prodajalec blaga (in tudi blaga z digitalnimi elementi) namreč odgovarja za vsako neskladnost blaga ob njegovi dobavi, ki se pokaže v dveh letih od dobave. Če gre za prodajo rabljenega blaga, se lahko prodajalec in potrošnik dogovorita za krajši rok odgovornosti prodajalca, vendar ta v nobenem primeru ne sme biti krajši kot eno leto.
Določena je (sicer izpodbojna) domneva, da je neskladnost blaga obstajala že ob njegovi dobavi, in sicer, če se ta pokaže v enem letu od dobave blaga, razen če prodajalec dokaže drugače ali če ta domneva ni združljiva z naravo blaga ali naravo neskladnosti. To pomeni, da mora potrošnik v enem letu od dobave dokazati samo, da blago ni skladno, ni pa mu treba dokazati, da je neskladnost dejansko obstajala v obdobju, ki je bilo pomembno za ugotovitev skladnosti.
Dokazno breme je tako prevaljeno na prodajalca, saj mora ta dokazati, da neskladnosti takrat ni bilo, če želi izpodbiti zahtevek potrošnika. V nekaterih primerih pa to ne velja, in sicer, če gre denimo za primere hitro pokvarljivega blaga ali blaga, namenjenega enkratni uporabi.
Prav tako poznamo primere, ko napaka ni združljiva z naravo neskladnosti, in sicer, ko je očitno, da gre za napake, ki so nastale po nakupu blaga oziroma zaradi nepravilne ali slabe uporabe potrošnika.
Zahteva za odpravo neskladnosti
Potrošnik mora ob neskladnosti blaga, o kateri je obvestil prodajalca, najprej od prodajalca zahtevati brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga – to je novost v primerjavi s prejšnjim zakonom, ko mu je bila omogočena prosta izbira različnih jamčevalnih zahtevkov.
Od prodajalca lahko zahteva, da v razumnem roku od trenutka, ko prodajalca obvesti o neskladnosti, ki ni daljši od 30 dni, brezplačno vzpostavi skladnost blaga, ne da bi imel potrošnik zaradi tega večje nevšečnosti oziroma težave.
Rok 30 dni se sicer lahko podaljša na najkrajši čas, ki je potreben za dokončanje popravila ali zamenjave, vendar za največ 15 dni. Pri določitvi podaljšanega roka se upoštevajo narava in kompleksnost blaga, narava in resnost neskladnosti ter napor, ki je potreben za dokončanje popravila ali zamenjave. O številu dni za podaljšanje roka in razlogih za njegovo podaljšanje mora prodajalec obvestiti potrošnika pred potekom 30-dnevnega roka.
Vse stroške (zlasti stroške pošiljanja, prevoza, dela ali materiala), ki nastanejo pri vzpostavljanju skladnosti, mora sicer poravnati prodajalec.
