V času, ko je neenakost v premoženju znova v ospredju javnih in političnih razprav, nova analiza razkriva, koliko se je v zadnjih dveh desetletjih povečal prepad med bogatimi in revnimi po vsem svetu in kolikšen delež bogastva ima v lasti najbogatejši odstotek prebivalcev posameznih držav.
Koncentracija premoženja se je v Sloveniji znatno povečala
Raziskava temelji na podatkih za 217 držav sveta in zajema obdobje med letoma 2000 in 2023. Namen študije je bil ugotoviti, v katerih državah so bogati (10 odstotkov najbogatejših prebivalcev) in ultrabogati (en odstotek najbogatejših) najbolj povečali svoj delež nacionalnega bogastva. Rezultati kažejo, da se je delež premoženja najbogatejšega enega odstotka prebivalstva od leta 2000 povečal v 101 državi, medtem ko se je v 98 državah zmanjšal. V več državah so ultrabogati v zadnjih dveh desetletjih znatno okrepili svoj položaj. Na Cipru si danes najbogatejši odstotek lasti 33,28 odstotka vsega nacionalnega bogastva, medtem ko so si leta 2000 lastili le 12,8 odstotka. V Sloveniji, ki je imela v začetku stoletja najnižjo neenakost med prebivalci, se je koncentracija premoženja znatno povečala, saj so ultrabogati do leta 2023 imeli v lasti 23,1 odstotka premoženja. V Združenih državah Amerike, kjer živi veliko najbogatejših posameznikov na svetu, ima najpremožnejši en odstotek prebivalcev v lasti 35,53 odstotka premoženja države, kar je več kot leta 2000, ko so si lastili 32,01 odstotka.
Leta 2023 je bila Južna Afrika država z največjo koncentracijo bogastva med elito – najbogatejši en odstotek si je tam lastil več kot polovico (55,32 odstotka) vsega premoženja. Podobno visoko stopnjo neenakosti so izmerili tudi v drugih afriških in latinskoameriških državah, kot so Esvatini (50,03 odstotka), Namibija (46,43 odstotka), Kolumbija (45,59 odstotka), Mehika (45,34 odstotka), Mozambik (44,92 odstotka), Jemen (44,69 odstotka), Bocvana (44,42 odstotka), Brazilija (44,38 odstotka), Čile (43,52 odstotka) in Angola (43,35 odstotka). Tudi med razvitimi državami je koncentracija bogastva v rokah najbogatejših izrazita. Združene države Amerike imajo najvišjo raven tovrstne neenakosti, saj si en odstotek najbogatejših lasti več kot tretjino nacionalnega premoženja. Visoko koncentracijo bogastva imajo tudi v Estoniji, kjer si najbogatejši odstotek lasti točno tretjino nacionalnega premoženja (33,33 odstotka), na Cipru (33,28 odstotka), v Švici (31,4 odstotka), Singapurju (30,49 odstotka) in Avstriji (30,36 odstotka).
Na svetu več milijarderjev kot kadar koli prej
Če pogledamo spremembe od leta 2000 do 2023, so največjo rast deleža premoženja med najbogatejšimi prebivalci dosegli na Cipru, kjer je ta skupina povečala svoj delež za kar 160 odstotkov. V Sloveniji se je njihov delež povečal za 91,58 odstotka, v Grčiji za 55,95 odstotka, na Kitajskem za 48,63 odstotka, v Indiji za 44,84 odstotka in na Malti za 40,41 odstotka. Paul Hoffman na portalu BestBrokers ob tem poudarja, da na globalno neenakost vpliva vrsta dejavnikov in da ni enotnega odgovora na vprašanje, zakaj bogati postajajo še bogatejši. Po njegovih besedah to niti ni vedno povsem točno, saj je danes po svetu več milijonarjev in milijarderjev kot kadar koli prej, kar pomeni, da bogastvo v določenih primerih raste tudi pri posameznikih z nižjimi prihodki. Je pa res, da se bogastvo vedno pogosteje kopiči v rokah peščice ljudi. Po zgodovinskih merilih ni to nič novega – skozi večino zgodovine si je večino bogastva lastila vladajoča elita in aristokracija, medtem ko je ideja o enakomerni porazdelitvi bogastva sodoben, pogosto razdvajajoč in težko dosegljiv koncept. Kljub temu so pretirano visoke stopnje neenakosti skrb vzbujajoče, saj lahko vodijo do socialnih in političnih nemirov. Zato je po njegovih besedah ključno najti ravnovesje, ki pa je močno odvisno od političnih odločitev, institucionalne ureditve in strukture gospodarstva.
