Kar nekako potiho in v večini največjih svetovnih medijev brez obešanja na veliki zvon je pred dobrim mesecem dni nenadoma odstopil eden najvplivnejših ljudi na svetu (ali vsaj njihov dober znanec in vsakoletni gostitelj). Klaus Schwab, 87-letni ustanovitelj in predsednik Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu, kjer se vsako zimo na enem najodmevnejših srečanj zbere vsa svetovna elita, je sicer že nekaj tednov pred odstopom svoje slovo od uglednega položaja napovedal za začetek prihodnjega leta, a se je vse skupaj precej pospešilo po pismu žvižgača, ki je upravni odbor foruma seznanil s številnimi nepravilnostmi. Zaradi tega je odbor sprožil preiskavo in ustanovitelja prisilil k precej hitrejšemu odstopu, čeprav se je Schwab temu na vse pretege upiral in zanikal obtožbe. A te so bile očitno dovolj trdne, zaradi dobrih zvez pa mu je uspelo le nekoliko zmanjšati medijsko pozornost in utišati odmeve v javnosti.

Resne obtožbe

Med več obtožbami o finančnih in etičnih zlorabah je tudi očitek, da si je skupaj z ženo Hilde tako rekoč prilastil razkošno vilo Mundi ob Ženevskem jezeru, ki jo je WEF kupil za 30 milijonov dolarjev in z dodatnimi 20 milijoni obnovil za konferenčne namene. Poleg tega naj bi Schwab od uslužbencev WEF, ki zaposluje več kot tisoč ljudi, zahteval, da zanj dvigujejo na tisoče dolarjev z bankomatov, denar foruma pa sta z ženo, ki je bila nekoč prav tako zaposlena na forumu, veselo porabljala tudi za luksuzna potovanja in drage masaže v še dražjih hotelih. Pismo dobro obveščenega avtorja oziroma avtorjev je znova spomnilo tudi na nekatere še starejše obtožbe, o katerih se je govorilo že lansko poletje. Tedaj so pricurljale v javnost govorice o neprimernem ravnanju z zaposlenimi, spolnem nadlegovanju in diskriminaciji žensk in temnopoltih. Wall Street Journal je tedaj zapisal, da v organizaciji vlada »bolno vzdušje«. Po letošnjem poročanju istega časnika je povrhu nagovarjal podrejene, da ga predlagajo za Nobelovo nagrado za mir, vplival naj bi tudi na razvrstitev držav na vsakoletni lestvici konkurenčnosti držav, ki jo pripravlja forum in je doslej uživala precejšen ugled. Poleg kriterijev, kot so šolstvo, infrastruktura, trg dela in zdravstveni sistem, je k boljši uvrstitvi očitno lahko prispevala tudi Schwabova naklonjenost.

Med več obtožbami o finančnih in etičnih zlorabah je tudi očitek, da si je skupaj z ženo Hilde tako rekoč prilastil razkošno vilo Mundi ob Ženevskem jezeru, ki jo je WEF kupil za 30 milijonov dolarjev in z dodatnimi 20 milijoni obnovil za konferenčne namene.

Upravni odbor, v katerem so med drugimi veljaki, kot so nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore, direktorica IMF Kristalina Georgieva, milijarder in predsednik BlackRocka Larry Fink in francosko-ameriški violončelist Yo-Yo Ma, naj bi po poročanju Politica izjavil, da soglasno podpira odločitev o uvedbi preiskave in da resno jemlje obtožbe, čeprav do konca preiskave še niso dokazane.

»Gospod Davos«, kot so imenovali Schwaba, je WEF ustanovil leta 1971, iz leta v leto pa je dobival večjo veljavo. Ustanovitelj foruma si je davoška srečanja že pred desetletji zamislil kot dogodke, ki naj bi potekali ob sproščenem druženju velepomembnežev in bi turistično poživili mondeno letovišče. To je bilo tudi sila donosno, saj je v zadnjih letih vsak od okoli 3000 udeležencev za petdnevno bivanje v povprečju odštel okrog 70.000 dolarjev, kar je Davosu prineslo več kot 200 milijonov dolarjev letnih prihodkov, dodatno pa so služili še z donacijami. Organizatorji in udeleženci so si radi domišljali, da so s konferencami kaj prispevali k izboljšanju svetovnih razmer, a so s pretvarjanjem velikih besed v dejanja vselej imeli težave. Kaj drugega niti ni pričakovati od pripadnikov elite, ki je v veliki meri odgovorna za težave sodobnega sveta in ki ji nekajdnevno druženje s podobno mislečimi in od realnega življenja izoliranimi veljaki, priliznjenimi politiki in klanjajočim se preostalim spremstvom ne more ravno odpreti oči. Še zlasti, ker je dobro poskrbljeno, da se glavnemu hotelu in kongresnemu centru ne morejo niti približati v tem tednu sicer vedno navzoči, a na varni oddaljenosti zadržani protestniki in nasprotniki globalizacije.

Lepe besede

Je pa treba priznati, da je nemški ekonomist kljub čvrstemu zagovarjanju obstoječega kapitalističnega in svetovnega reda znal ustvariti vtis, da ga skrbi vse večji prepad med revnimi in bogatimi ter da ga zanimajo tudi okoljske teme in boljša prihodnost sveta. »Politični voditelji se morajo odzivati na zahteve ljudi, ki so jim zaupali oblast, obenem pa jim morajo dajati neko vizijo o tem, kako naprej, da si ljudje lahko predstavljajo boljšo prihodnost. Pravo vodenje je kompleksno in negotovo, zaskrbljeni svet pa zahteva voditelje, ki bodo pluli tako z radarskim sistemom kot s kompasom. Nikoli ne smejo zaviti iz svoje prave smeri, kar je jasna vizija prihodnosti, ki temelji na pravih vrednotah,« je zapisal pred srečanjem leta 2017, ko je pravilno napovedal, da se nam obeta nova industrijska revolucija zaradi napredka v umetni inteligenci, robotiki, internetu stvari, pri samovozečih vozilih … Zaradi tega so pred voditelji novi izzivi, je napovedal. »Zdi se, da se je svet pogreznil v ocean pesimizma, negativnosti in cinizma. A vendarle imamo priložnost, da milijone izvlečemo iz revščine ter jim pomagamo ustvariti bolj zdravo in bolj smiselno življenje. Naša dolžnost je, da delamo skupaj in si tako zagotovimo bolj zelen, bolj vključujoč in mirnejši svet. Bolj kot kadar koli doslej potrebujemo odzivne in odgovorne voditelje, ki se bodo spoprijeli z našimi skupnimi izzivi in bodo obnovili zaupanje ljudi v institucije ter drug v drugega,« je zapisal pred osmimi leti. Takratne sladke besede v luči sedanjih obtožb zvenijo bolj prazno in cinično kot kadar koli.

»​WEF je bil sprva Schwabov zasebni projekt, a je kasneje prerasel v precej širšo organizacijo. Sam je sicer v njej ostal alfa in omega, a je očitno v zadnjih letih želel svoje zasluge še nekoliko kapitalizirati. Ob tako ogromnih sredstvih je bilo najbrž toliko več možnosti in skušnjav za kakšne manipulacije. Nerodno je, ker je prav on rad veliko govoril o etičnih standardih. WEF je ena vodilnih ustanov v svetu in tak škandal zelo škodi njenemu ugledu in financiranju, zato bodo zadevo gotovo skušali razrešiti s čim manj pompa. Kljub odstopu in preiskavi Schwabu verjetno ne bo hudega, bi pa lahko trpel pridobljeni ugled foruma. Čeprav so na njem zagovarjali neoliberalizem, so ga vendarle tudi nekoliko mehčali in poudarjali pomen razvojnih ciljev ter civilne družbe in okolja. Nekatere teme, ki so jih omenjali protestniki, so sčasoma vključili in tako nekatere proteste nevtralizirali. Ena osrednjih tem zadnjih let je bila neenakost, cenjena so bila tudi poročila o konkurenčnosti držav. Se je pa od pandemije naprej vloga foruma vendarle začela izgubljati, saj gradi na zahodni dominaciji, zdaj pa dobivajo vse večjo vlogo Kitajska in druge države,« ugotavlja ekonomist dr. Bogomir Kovač.

Upravni odbor je takoj po Schwabovem prisilnem odstopu, ki ga je sam v izjavi za javnost pripisal kar starosti, že določil njegovega naslednika. Vršilec dolžnosti predsednika WEF je postal 80-letni Avstrijec Peter Brabeck-Letmathe, nekdanji izvršni direktor švicarskega živilskega giganta Nestle, ob čemer so nekateri brž zastrigli z ušesi. Schwabu so do izbruha letošnjih obtožb o finančnih in drugih nepravilnostih nekaj časa nasprotniki očitali predvsem domnevno nacistično preteklost njegovega očeta Eugena in nekatere nejasne izjave o covidu kot priložnosti za preureditev sveta in vzpostavitev prihodnosti, »v kateri ne boste imeli ničesar, a boste srečni«. Njegov naslednik se nekaterim že zdi sporen, saj je pred 20 leti razburil javnost z izjavo, da je pravica do brezplačne vode za ljudi nekoliko ekstremna in da bi jo bilo bolj smiselno prodajati kot tržno blago. N

Priporočamo