Pijejo zato, da so pijani
Ostanimo pri številkah. Nacionalni inštitut za javno zdravje je naredil zelo podrobno in temeljito raziskavo, ki ni mogla pokazati drugačne podobe, kakršna je: 61 odstotkov slovenskih mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, sega po alkoholnih pijačah. Višja ko je starost, bolj je alkoholno obarvana. Tako je med petnajstletniki takih že 85 odstotkov, kar jih uvršča v prvo tretjino držav z najvišjimi odstotki tedenskega pitja pri tej starosti. Podrobnejša obravnava pokaže, da je med petnajstletniki 27 odstotkov takih, ki redno posegajo po alkoholu vsaj enkrat na teden. Kar 41 odstotkov petnajstletnikov je bilo najmanj dvakrat opitih, kar je visoko nad mednarodnim povprečjem, v katerega je bilo vključenih 39 držav. Ti mladostniki v večji meri izhajajo iz družin, ki nosijo nekaj senc: slab standard, nezaposlenost enega ali obeh staršev, slabši učni uspeh in še kaj, kar jim odpira vrata v iskanje drugačnih zadovoljstev.
Ne glede na to, kakšni vzroki in nagibi jih vodijo v popivanja ali srečanja z alkoholom ob koncu tedna, pa se vse bolj razvijata nov »šport« in zabava: načrtno popivanje, imenovano »binge drinking«. To ni posebnost slovenske mladine, ampak val, ki se širi po Evropi. Zberejo se v manjših ali večjih skupinah in v kratkem času popijejo velike količine alkohola. Kozarec za kozarcem, steklenica za steklenico. En večer, ena noč ali več dni in noči zapored.
Presenetljivo pri tem je, da mnogi starši niti ne vedo, kaj počnejo njihovi otroci. Raziskave govorijo tudi o tem. Zato niti ni čudno, da pogosto taksisti več vedo o alkoholizmu mladostnikov in tem, kakšni se vračajo domov.
Ob tem, ko se je alkoholizem tako široko zajedel med slovenske mladostnike, pa ne bi smeli spregledati še pasti, ki jo prinašajo prepovedane droge. Evropsko poročilo o drogah zbuja skrb, saj kaže, da se je 23 odstotkov slovenskih petnajstletnikov že srečalo s kanabisom in da se je povečala poraba vseh prepovedanih drog. V primerjavi z drugimi državami Slovenija izstopa predvsem pri uporabi hlapil in kanabisa. Nobena skrivnost tudi ni, da že petnajstletniki in celo mlajši odkrivajo načine, ki jih popeljejo v še večjo zadetost in odtrganost. Spuščajo se v nevarna in tvegana mešanja energijskih pijač, uspaval, pomirjeval in marihuane z alkoholom, kar jih ne ponese samo v nepredstavljive višave, ampak je lahko usodna in smrtno nevarna igra. Kaj pa njihovi možgani, ki so najbolj na udaru, ko jih doleti tako močan udarec?
Ubogi mladi možgani, kaj vse morajo prenesti!
»V devetdesetih letih prejšnjega stoletja smo bili priče eksplozivnemu razvoju informacijskih tehnologij in s tem tudi hitremu razvoju slikovnih metod, ki so omogočile drugačen vpogled v človeške možgane. Najprej v razvoj, rast in zorenje struktur v možganih zdravih otrok in mladostnikov, potem pa še spremljanje sprememb pri tistih, ki imajo težave zaradi alkohola,« pravi dr. Barbara Lovrečič, specialistka socialne medicine in specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
»Možgani odraslih in otrok se razlikujejo po videzu, teži, anatomskih in biokemičnih značilnostih ter procesih, ki se odvijajo v njih. Nova znanstvena odkritja so prispevala k ugotovitvam, da je mladostna doba čas dozorevanja možganov in da možgani pred 25. letom še niso v celoti zreli. Medtem ko telesni razvoj poteka med dvanajstim in osemnajstim letom, se razvoj možganov zamakne do 25. leta starosti.« Takih možganov se loti alkohol in podatki kažejo, da vse prej kot izjemoma. »Po mnenju uglednih strokovnjakov obstajajo razlike med mladostniki in odraslimi glede učinkov alkohola, ti pa vodijo v trajne možganske spremembe,« pravi dr. Barbara Lovrečič. Velike količine alkohola v tako mladih letih so med drugim vzrok težav s spominom in zato tudi učenjem. »Spremembe možganov zaradi alkohola v mladostni dobi so lahko trajne in povečajo tveganje duševnih motenj kasneje v življenju.«
Kaj vsa ta odkritja pomenijo za množico mladih, ki sedijo v šolskih klopeh in z utrujeno glavo komaj čakajo na konec tedna, ko se bo ponovila alkoholna zgodba in objestniški žur? »Želja po eksperimentiranju in tvegano vedenje sta v mladostni dobi pogosta pojava, ki se jima ni mogoče v celoti izogniti, zato so za razvoj socialnih veščin, s katerimi se mladostnik lahko ustrezno odziva, poleg genetskih zasnov pomembni tudi vplivi iz okolja. Na vedenje mladostnika pomembno vplivajo starši in tisti odrasli, ki delajo z njimi. Spodbudno okolje z ustreznimi izkušnjami in aktivnostmi vpliva na razvoj možganov, zato je pomembno, kaj mladostnik počne in kakšne izkušnje pridobiva. Obstaja razlika med tistimi mladostniki, ki večino dneva preživijo pred televizorjem ali računalniškim ekranom, in tistimi, ki so dejavni, veliko berejo ali se ukvarjajo s športom,« opozarja dr. Barbara Lovrečič.
Ta življenjska zgodba se začne pri starših. A kako naj jo izpeljejo in vodijo, če tako malo vedo o tem, kakšno zabavo iščejo njihovi odraščajoči otroci? Kaj šele, če jim otroci sledijo na njihovi alkoholni poti in iščejo tolažbo, pogum, veselje in herojstvo s pomočjo alkohola in nedovoljenih drog! Gole številke, ki jim ni mogoče oporekati, ne govorijo o posameznih zgodbah mladostnikov, odpirajo pa vprašanja, ki vodijo vse do posameznikov in njihovih družin. Nova spoznanja o ranah, ki jih alkohol povzroča na možganih in od katerih nekatere ostanejo nezaceljene do konca življenja, bi morala postavljati trdna vprašanja staršem o njihovi odgovornosti do otrok. Okoliščine in obup zaradi trenutnih razmer so slab izgovor pred vestjo in mladostniki, ki oškodovani in poškodovani, tudi zaradi alkoholnih veselic, bolj majavi vstopajo v odraslost.
