Ta mož, ki so mu bile zaupane za svet tako človekoljubne naloge, je policist, na haloških strminah goji burske koze, je pa tudi astronom, sodeloval je z zagrebško zvezdarno in drugimi. Del njegove najboljše haloške dote so marljivost, vztrajnost in bistrina. Prek facebooka je v Nemčiji našel kraljično svojega srca in ugotovil, da je tudi ona Haložanka.

Kako vam je uspelo prodreti v raziskave tako visokih krogov, kot je vesoljski raziskovalni program Nase, kar haloške griče dviga iz odrinjenosti v višave do ameriškega satelita?

»Že od leta 2001 sodelujem z različnimi znanstvenimi ustanovami, zlasti iz Amerike in Evrope. Zanimanje za tovrstno raziskovanje pri nas je na zelo nizki ravni ali ga sploh ni. Zato me je 20. februarja 2011 tem bolj presenetilo in razveselilo sporočilo dr. Wiliama Lorda iz stanfordskega znanstvenoraziskovalnega centra v Kaliforniji (Center for Space Science and Astrophysics), da me sprejmejo in povabijo v svojo sredino. Pripravljeni so mi bili pomagati in poslati vso potrebno opremo za znanstvenoraziskovalno delo na tem področju. Takoj sem se zahvalil za povabilo. Ko je oprema prispela, sem jo sestavil in spravil v pogon. Tako vse zbrane podatke dejansko pošiljam v Kalifornijo; za 'backup' podatke pa je omogočena satelitska povezava z Nasinim geostacionarnim satelitom.«

Kako v ljudskem jeziku povedati, kaj je ta naprava? Je miroljubna?

»To je 'sončni monitor'. Ne predstavlja grožnje. Nasprotno. Opozarja na grožnje naše najbližje zvezde – Sonca. Beleži dogajanja za Zemlji, ki so posledica sončevih izbruhov, bakel; beleži spremembe na zelo nizkem frekvenčnem področju (VLF), ko ti delci vstopajo v zemeljsko ionosfero. Na teh frekvencah oddajajo komunikacijski centri, katerih signali služijo za komunikacijo s podmornicami, saj se ti radijski valovi širijo tako pod vodo kot pod zemljo.«

Torej lahko mešate štrene podmornicam sredi morja?

»Naš monitor beleži samo energijo, ki jo izseva Sonce. Ta energija s Sonca kot tudi kozmični žarki stalno 'bombardirajo' ionosfero Zemlje, približno na višini 60km. Ko sončna energija in kozmični žarki zadenejo ionosfero, se elektroni izločijo iz jeder. Proces se imenuje ionizacija, predel pa ionosfera.«

Odzivov na članek ni

Kaj se zgodi ob dramatičnih razmerah na Soncu?

»Aktivnosti na Soncu lahko povzročijo dramatične spremembe ionosfere. Ko energije iz sončeve bakle ali druge motnje dosežejo Zemljo, ionosfera postane nenadoma bolj ionizirana, spremenita se gostota in višina plasti. Zaradi tega ima naš projekt ime Nenadne ionosferske motnje (Sudden Ionospheric Disturebance – SID). Radijske frekvence zelo dolgih valovnih dolžin reflektirajo te proste elektrone in omogočajo komunikacijo prek vidnega horizonta, okoli Zemlje.«

Kako je naprava zgrajena in katere naloge opravljate z njo?

»Napravo z vsemi komponentami so mi prek Nase poslali kolegi s standfordske univerze v Kaliforniji. Veliko zapletov je bilo s carino v Sloveniji, saj se opreme ne da kupiti na prostem trgu. Prav tako se oprema obravnava kot 'namenjena za vesoljske projekte'. No, po neljubih zapletih se je vse pozitivno uredilo. V moji vasi Slatina sem zagnal prvi znanstvenoraziskovalni sončni monitor SID v Sloveniji, enega redkih v Evropi. Namenjen je predčasnemu odkrivanju močnejših izbruhov energije na Soncu, ki lahko povzročijo veliko škodo na Zemlji, zlasti pri distribuciji električne energije in uporabi vseh elektronskih naprav. Največjo škodo sta utrpeli Severna Amerika in Kanada leta 2001 v času sončevega maksimuma, ko je prišlo do velikega izbruha na Soncu – pregoreli so vsi električni vodniki na elektroomrežju v Severni Ameriki, kar je povzročilo elektrošok in ogromno materialno škodo, onemogočene so bile kratkovalovne komunikacije s tem delom sveta. Z našim monitorjem SID v Halozah je mogoče predčasno odkriti takšne izbruhe na Soncu, ki bi bili škodljivi za razmere na Zemlji. S podatki, ki jih pošiljam v Naso, so alarmirani nacionalni viri v Ameriki in na podlagi teh lahko predčasno alarmirajo in ublažijo posledice, ki bi nastale.«

Velik dogodek je, da so v osrčju Haloz, v vaši Slatini, kjer so še nedavno stale s slamo krite cimprače in so v »latjeku« na ramenih nosili pridelke po strmini, po vaši zaslugi postavili napravo, pomembno za svet. So sicer odprti Haložani to sprejeli z dvomi ali navdušenjem?

»Zadevo sem objavil v lokalnem časopisu občine Cirkulane. Odzivov ni bilo. Ljudje ne vedo, za kaj sploh gre, in se ne obremenjujejo s tem. Pri meni v Slatini pa obratuje tudi prva zasebna protipotresna opazovalnica v Sloveniji. Potrebno opremo so mi poslali iz Amerike in sem jo sestavil.«

Koze ne vedo za Naso

Ste imeli ob uvoznem zapletu s komponentami težave v službi?

»Ne, v službi ne. Kot sem dejal, so bili veliki problemi na carini v Ljubljani, saj je bila vsa oprema nova in je povsod pisalo Nasa. Zaradi tega je prišlo do zapletov. Carine ni zanimalo, od kod je oprema in kaj piše na njej. Meni so samo dejali, naj najdem na e-bayu to opremo in jim dostavim cenik opreme. Ha, to žal ni bilo mogoče in po posredovanju kolegov iz Amerike se je zadeva uredila brez plačila carine.«

Od kod ste črpali znanje, da ste na strehi Haloz sestavili iz Amerike poslane dele in jih spravili v pogon?

»Sem samouk, radioamater že od leta 1985. V bistvu sem imel samo problem z vzpostavitvijo up link povezave s satelitom, ker je odpovedal ključni del na dish anteni. Naprave sem sam uredil in popravil, zdaj delujejo 100-odstotno.«

Je sončni elektrošok mogoč tudi v Sloveniji?

»Da, žal tudi Slovenija ni izključena iz območja ogroženosti.«

Kaj bi najprej storili, če bi vaš sončni monitor napovedal, da se bliža sončni udar nad Slovenijo?

»Žal v Sloveniji pri tem nimam nobenega vpliva in tudi nikogar ne bi mogel obvestiti. Prvi razlog je ta, da me ne bi nihče resno jemal. Drugi pa ta, da žal pri nas sploh ni posluha za tovrstno dejavnost. Poizkušal sem že navezati stike pri različnih ustanovah v Sloveniji, ki bi lahko bile vsaj blizu takim projektom, pa so me žal povsod zavrnili.«

Očitno se odgovorni Slovenci bolj zanimajo za koze kot za znanost. A kako gre to skupaj: Nasin sončni monitor in koze, ki jih gojite ter molzete?

»Težko. Koze nimajo nič z Naso, Nasa pa ne s kozami. Gojim bursko vrsto koz, ki jih ni treba molsti, ker imajo mleko samo, kadar imajo mladiče. Imajo pa zelo okusno in zdravo meso, se hitro razmnožujejo in dosežejo tudi do 100kg teže.«