V državi, kjer se večina prebivalstva niti ne spominja kakšnega drugega voditelja, je 92-letni Paul Biya, najstarejši predsednik na svetu, napovedal, da se bo na volitvah 12. oktobra potegoval za osmi mandat, poroča tiskovna agencija Reuters. Njegova napoved, podana v kratki izjavi na družbenem omrežju X, z naslovom Najboljše šele prihaja, pa ne vliva posebej veliko zaupanja. Ta srednjeafriška država se namreč sooča z oboroženimi spopadi, revščino in politično stagnacijo.
Paul Biya, ki je na oblasti že od leta 1982, vodi državo z železno roko. Za večino od skoraj 30 milijonov Kameruncev, od katerih je polovica mlajša od 19 let, je njegova vladavina edina realnost, ki so jo kdaj poznali. Njegova ponovna kandidatura tako za mnoge ne predstavlja presenečenja, temveč utrditev sistema, ki ga opozicija in mednarodni opazovalci kritizirajo kot avtoritarnega in prikrojenega za ohranjanje njegove moči.
Je še dovolj zdrav?
»Moja odločenost, da vam služim, je sorazmerna z resnostjo izzivov, s katerimi se soočamo,« pa je Biya zapisal v svoji objavi, s katero je prekinil večmesečna ugibanja o politični prihodnosti. Ta ugibanja je dodatno podžigalo njegovo zdravstveno stanje, ki je v Kamerunu prepovedana tema — predsednik, ki skupaj z ženo Chantal preživi veliko časa v luksuznih hotelih v Švici, je bil lani namreč odsoten 42 dni, kar je sprožilo val govoric.
Politični analitiki opozarjajo, da njegova dolga vladavina – dalj časa od njega je na oblasti samo še Teodoro Obiang Nguema Mbasogo v sosednji Ekvatorialni Gvineji – ni prinesla blaginje. Po ocenah Svetovne banke živi približno 40 odstotkov prebivalstva pod pragom revščine. Država se sooča tudi z brutalnim konfliktom v angleško govorečih regijah na severozahodu in jugozahodu.
Marginalizacija manjšine
Kriza, ki se je leta 2017 razplamtela iz protestov proti marginalizaciji angleško govoreče manjšine, je prerasla v oborožen spopad za neodvisnost Ambazonije. V nasilju je bilo po podatkih nevladnih organizacij ubitih najmanj 6500 ljudi, več kot 600.000 pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Humanitarna situacija na teh območjih je katastrofalna.
Kamerun je formalno večstrankarska demokracija, vendar je delovanje opozicije in civilne družbe močno omejeno. Svoboda tiska je zgolj navidezna, kritični glasovi pa so pogosto utišani. Volitve so po mnenju opozicije sistematično prirejene. Leta 2018 je Biya po uradnih rezultatih prejel 71 odstotkov glasov, medtem ko je njegov najbližji zasledovalec zbral samo 14 odstotkov.
