Ko beseda nanese na ljudi, ki so s svojimi dejanji, idejami, izumi in drugim pomembno vplivali na tok zgodovine, seveda tako, da se je ta zaradi njih obrnil na bolje, v pozitivno smer, so to ljudje, ki si zagotovo zaslužijo naziv junaki. Poznamo jih vsi. Nelson Mandela, Mahatma Gandhi, Martin Luther King ml., Marie Curie, Nikola Tesla, Alexander Fleming, Louis Pasteur, Abraham Lincoln … In še bi jih lahko naštevali. Odvisno od meril skoraj v nedogled. No, če merila postavimo še tako visoko, pa bi se na seznamu moral znajti tudi človek, ki se ga med junaki človeštva, zanimivo, sicer ne omenja nikdar. Pa čeprav je njegov izum do danes, in to po precej konservativnih ocenah, rešil vsaj milijon življenj. Nils Bohlin.
Ne, prav zaradi omenjene »neomenjenosti« ni nič čudno, če zanj še niste slišali. Ali pa ste, pa ne veste, »kam bi ga dali«. Zato v pomoč: Nils Bohlin je bil švedski inženir, zaposlen pri Volvu, ki je leta 1959 izumil tritočkovni varnostni pas. Beseda tritočkovni je zelo pomembna, čeprav je dandanes ne uporabljamo; varnostne pasove so namreč v avtomobilih poznali že precej prej, šele tritočkovni pa je s svojim načinom vpetja in delovanja zagotavljal varnost pri trkih v takem obsegu, da je zares izboljšal prometno varnost in dobesedno začel reševati življenja. Ter jih do danes torej rešil za »pol Slovenije«. Da gre za izjemno koristen pripomoček, so seveda proizvajalci in zakonodajalci spoznali precej hitro in tako je iz Volvovih modelov 121 amazon in PV544, ki sta ga serijskega imela vgrajenega prva, svojo pot kmalu našel v vse avtomobile na vseh trgih. Ob vsem naštetem je zato še posebej žalostno, da moramo v letu 2025 poročati o številnih smrtnih žrtvah, ki so neposredna posledica neuporabe tega že skoraj 70 let starega pripomočka, ki je natančno to, za kar ga označujemo vseskozi – vez z življenjem.
Več mrtvih kot pred petimi leti
Podatki so namreč neizprosni. Na policiji so pri analizi letošnjih prometnih nesreč do konca avgusta tako ugotovili, da jih od 17 umrlih voznikov osebnega avtomobila kar devet, torej več kot polovica (!), ni uporabljalo varnostnega pasu, med dvanajstimi umrlimi potniki pa ga niso uporabljali štirje, torej tretjina vseh. Z drugimi besedami: kar 13 ljudi v osebnih avtomobilih, ki niso bili privezani z varnostnim pasom, je letos v prometnih nesrečah pri nas izgubilo življenje. Pri tem seveda ne gre kar tako posploševati in trditi, da bi, če bi bili privezani, vsi ti preživeli, zagotovo pa bi jih vsaj velika večina oziroma bi bila možnost za kaj takega precej večja. Prav tako od 110 hudo telesno poškodovanih voznikov varnostnega pasu ni uporabljala sedmerica, od 85 hudo telesno poškodovanih potnikov pa jih ni bilo pripetih deset. Ob navedenih podatkih pa posebej vzbuja zaskrbljenost to, da je položaj že zdaj slabši, kot je bil pred petimi leti v celotnem letu: leta 2020 jih namreč od 29 umrlih voznikov osebnega avtomobila varnostnega pasu ni uporabljalo osem, med enajstimi umrlimi potniki pa trije.
Ko smo omenili, da so izjemno pozitiven vpliv varnostnega pasu na varnost potnikov kmalu ugotovili tudi zakonodajalci, dodajmo, da je denimo evropska komisija obvezno vgradnjo zaščitnih varnostnih pasov v vozilih do največje dovoljene mase 3,5 tone uzakonila leta 1991. Pri čemer pa je vredno omeniti tudi, da so bile številne države na tem področju še naprednejše; na policiji so nam tako že pred časom povedali, da je pri nas uporaba varnostnega pasu v avtomobilih, v katerih je bilo to seveda mogoče, zakonsko obvezna že od zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja. In medtem ko so bili sprva tritočkovni varnostni pasovi omejeni na sprednja sedeža, je pripenjanje nato z razvojem avtomobilov postalo obvezno tudi na zadnjih sedežih. Trenutna globa za kršitev neuporabe varnostnega pasu je 120 evrov, velja že od leta 2008, policija pa uporabo varnostnega pasu spremlja v nadzorih in vsakodnevnih kontrolah cestnega prometa ob rednem delu in v dneh nacionalnih akcij, ko se izvajajo poostreni nadzori. V teh nadzorih so letos do prvega septembra ugotovili že 16.529 kršitev!
V Sloveniji delež uporabe velik
»Ključni podatek, ki bi moral prepričati takoj in brez dodatnih opozoril, je, da pravilna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtne poškodbe za do 60 odstotkov za potnike na sprednjih sedežih in do 44 za tiste na zadnjih sedežih,« so nam ob tem povedali pri Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) in v zvezi z uporabo varnostnega pasu pri nas vendarle dodali pozitiven podatek – Slovenija je namreč ena od držav z zelo velikim deležem voznikov in potnikov, ki redno uporabljajo varnostni pas.
»Najnovejša raziskava v okviru mednarodnega projekta Trendline 2024 o prometni varnosti, ki vključuje 29 držav Evropske unije in opazovalk, je pokazala, da v Sloveniji kar 95,4 odstotka potnikov uporablja varnostni pas. Pri tem so bili vozniki in sopotniki pripeti v 96 odstotkih opazovanih primerov, po drugi strani pa potniki na zadnjih sedežih 'le' v 85,6 odstotka,« pravijo pri AVP in dodajajo, da ima podobno statistiko več kot polovica držav EU. No, po drugi strani pa raziskava ESRA iz leta 2023 kaže tudi nekoliko manj idilično sliko uporabe varnostnih pasov. V 22 evropskih državah je namreč 15 odstotkov voznikov navedlo, da je v zadnjih 30 dneh vozilo brez pripetega varnostnega pasu, pri čemer je imela Bolgarija največji delež s 34 odstotki in Luksemburg najmanjšega s 5,3 odstotka.
Za konec pa ni odveč dodati, da – enako kot pri številnih drugih stvareh – ni pomembno le, da varnostni pas le uporabljamo, temveč tudi, da to delamo pravilno. Le tako bo namreč lahko opravil svoje delo tako, kot mora. »Ključno je, da zgornja linija pasu poteka po namišljeni liniji med vratom in ramenom, večina modelov vozil zato omogoča poravnavo vrhnjega dela pasu, ki naj bo čim bliže vašemu ramenu, ter do zaponke ob boku. Linija pasu pa naj poteka tesno od kolka do kolka in nikakor ne po trebuhu! Pas naj se ob tem tesno prilega telesu, ne sme biti pomečkan ali celo zavit. Seveda je ob tem pomembno tudi, da sedite s hrbtom, trdno poravnanim z naslonjalom. Poleg tega je treba upoštevati še, da naj bo vrh naslona za glavo med vrhom ušesa, lahko pa tudi višje, in vrhom glave. Tako bo vzglavnik odigral svojo vlogo predvsem pri preprečevanju tako imenovanega učinka biča ob trku,« še svetujejo pri AVP.
