Mož, ki je bil 30 let v zaporu na Dobu

Vznemirjenost ob Janševem prihodu

Pred nekaj leti se je v Sloveniji vedelo za imena najpomembnejših frizerjev, sedaj se ve, kdo so najboljši kuharji in predvsem – kdo najpomembnejši zaporniki …

»Da, zadnja leta je v naših zavodih več tistih, ki so obsojeni zaradi gospodarskega kriminala.«

Obstaja možnost, da bi imeli v zaporu privilegije?

»Zakon je za vse enak, nihče ne sme imeti privilegijev.«

Kakšen je bil postopek v zvezi z Janezom Janšo? V javnosti so se pojavili pomisleki, da je bil prehitro na odprtem oddelku in z možnostjo dostopa do interneta.

»Vsak gre najprej v sprejemni oddelek. Lansko povprečje te faze je bilo 4,8 dneva. Janša je bil tu tri dni. Torej ni šlo za neko odstopanje. Pod določenimi pogoji nekatere po tej fazi premestimo na odprti oddelek, kjer imajo možnost dostopa do interneta in mobilnega telefona.«

Kakšni so ti pogoji?

»Prvi pogoj je, da obsojenec pride na prestajanje kazni sam, pravočasno in psihično stabilen. Torej, da ga ni treba prisilno privesti ali da pride iz pripora. Če je to izpolnjeno, lahko v sprejemnem oddelku ugotovijo, ali je pričakovati, da ne bo zlorabil svobodnejšega režima. Da ni pričakovati, da bo bežal, se pretepal… Skoraj polovica tistih, ki sami pridejo na prestajanje kazni, gre po nekaj dneh v svobodnejši režim. Tja praviloma ne damo tistih, ki pridejo zaradi spolnih kaznivih dejanj. Janša je kazen prestajal na lokaciji Puščava, kjer je nameščenih do 21 obsojencev.«

Kakšno je bilo vzdušje ob njegovem prihodu?

»Interna javnost je bila nekoliko vznemirjena. Bili so določeni odzivi med zaporniki v smislu opazk, a se je to hitro umirilo.«

Kaj je s tistimi, ki so nameščeni v zaprti oddelek? Po kolikšnem času lahko računajo na odprtega?

»Lahko po nekaj mesecih, nekaj letih, lahko nikoli. Nekdo, ki je hud odvisnik, težko pride na odprti oddelek.«

Kakšen je urnik obsojenca na Dobu?

»Bujenje na delovni dan je ob šestih. Do sedmih je zajtrk, ki je prostovoljen. Ob sedmih je prva izmena dela do petnajste ure. Druga od 15. do 23. ure. Nočna od 23. do 7. ure.«

Se vsak sam odloči, ali bo delal?

»Delo ni obvezno, je pa pogoj za pridobitev ugodnosti. Te so – podaljšan obisk znotraj zavoda, nenadzorovan obisk, zunajzavodski izhodi, dopust. Za vsak mesec dela dobi dva dneva dopusta, plus do šest dni dodatnega – največ 30 dni.«

Katera delo opravljajo?

»Delo poteka v gospodarskih dejavnostih in pri hišnih delih, kot so kuhinjska opravila, čiščenje, pranje, urejanje okolice…«

Si delo sami izberejo?

»Želje upoštevamo v skladu z možnostmi, kajti le motiviran delavec, četudi zapornik, je učinkovit. Delajo lahko tudi zunaj zavoda na podlagi pogodb z zunanjimi firmami. Po delu se vračajo nazaj.«

In če je delodajalec državni zbor?

»Take situacije zakonodaja ne predvideva, ker ne gre za klasično službo. Stališče je bilo, da ne smemo preprečevati funkcije, za katero je bil izvoljen in mu je bila potrjena. Delal je na podlagi odločb državnega zbora, mi pa smo z namenskimi izhodi zagotavljali, da je to funkcijo opravljal. O svojem delu je moral poročati. Tudi o lokacijah, kje se bo nahajal.«

Usoda nekdanjega sodnika

Kako mine čas po delu?

»Sledi kosilo in potem prosti čas do večerje. Zakon določa osem ur nemotenega počitka, kar pomeni, da mora biti v spalnih prostorih mir med 22. in 6. uro. Kdor želi, gre ob desetih zvečer spat, veliko pa jih še nekaj časa ostane v skupnih dnevnih prostorih. Večina jih je nameščena v prostorih z dvema do osemnajstimi ležišči.«

V kakšni funkciji je samica?

»Namenjena je disciplinski kazni za razliko od samske sobe, ki je boniteta in zelo zaželena. Teh je malo. V samici ima le dve uri sprehoda na dan in ničesar drugega. Tisti, ki dela, hodi na delo in po delu v samico.«

Kako je s tistimi, ki ne delajo?

»Po zajtrku imajo čas za dve uri ali več dopoldanskega in popoldanskega sprehoda, razne oblike šolanja, kot so tečaji, osnovno šolanje, poklicno šolanje, delovna terapija, prostočasne dejavnosti, umetniško ustvarjanje, športne aktivnosti. Najbolj jih zanimata fitnes in igre z žogo. V zavodih potekajo razni programi specialne obravnave za zasvojence in spolne prestopnike. Vse navedeno je dostopno vsem, je pa prostovoljno.«

Je v zaporu veliko težav z drogami?

»Tveganje za vnos se povečuje z odprtostjo sistema. To poskušamo preprečevati, a v danih razmerah nam to ne uspeva popolnoma. Določena količina se vnese. Notri tečejo programi obravnave za zmanjšanje te problematike in morebitno vključitev v zdravstveni program odvajanja zunaj zavoda. Vanj se obsojenec vključi, če izpolnjuje določene pogoje.«

Obstajajo tudi »nevarni zaporniki«?

»Da, v smislu možnosti napada na zapornike in zaposlene ter begosumnosti. Naslednja kategorija so 'moteči'. Ti se težko integrirajo v skupino, povzročajo težave v odnosih z drugimi. Gre za izsiljevanje, zadolževanje. To je tipično za odvisnike in goljufe, ki ne morejo iz svoje kože in poskušajo goljufati tudi znotraj zapora. Nekaj časa jim morda uspeva, ko pa zabredejo v težave, iščejo zaščito pri nas. Zato dajemo velik poudarek učenju socialnih veščin, ustrezni komunikaciji in primernem urejanju medsebojnih odnosov. V primeru resnejših varnostnih težav lahko zapornika premestimo v drug zapor.«

V težkem položaju je verjetno tudi bivši celjski kazenski sodnik Milko Škoberne, ki bo na Dobu srečal tudi koga, ki ga je obsodil.

»Da, to je posebna situacija, ki zahteva dodatno pozornost.«

Obstaja med zaporniki notranja hierarhija?

»Vedno so poskusi, da bi se vzpostavili neformalni vodje, ki želijo imeti moč nad drugimi. To zaznavamo in preprečujemo. Te posameznike začasno ločimo od skupine, kjer se to dogaja. Premestimo jih v posebej varovan prostor, bolj ali manj ločen od drugih.«

Kdaj je možen predčasni odpust?

»Pogojni odpust lahko odredi republiška komisija po polovici prestane kazni. Po tretjini le izjemoma – ko je na primer nekdo smrtno bolan. Predčasni odpust v dolžini do treh mesecev lahko odobri direktor zavoda. Predsednik države pa je tisti, ki ima možnost odobriti pomilostitev.«

Je možno, da se Igor Bavčar izogne prestajanju zaporne kazni?

»Če je kdo hudo bolan, se lahko prestajanje kazni do sanacije začasno prekine, lani je bilo takih primerov 16. Sicer pa so zaporniki vključeni v javno zdravstveno mrežo, kjer imajo vse pravice kot drugi državljani in lahko tudi bolni prestajajo kazen.«

In če obstaja nevarnost pobega ali je oboleli zapornik kako drugače nevaren?

»Možna je hospitalizacija s 24-urnim varovanjem.«

Je precej poskusov pobega?

»V zadnjih letih je nekomu dvakrat uspelo pobegniti z Doba iz zaprtega oddelka. Enkrat se je skril v avto, ki prevaža hrano, in enkrat v kamion ter se dal odpeljati na prostost. Obakrat je bil prijet. Prvič po nekaj urah v Trebnjem in drugič po nekaj dneh doma. Letos za novo leto je obsojenec splezal čez ograjo, a je bil že v sosednji stavbi prijet. Pred časom so peljali zapornika na center za socialno delo. Z lisicami je imel zaklenjene roke in noge. Med vožnjo je s ponaredkom ključa oboje odklenil. Kako si ga je preskrbel, nismo ugotovili. S plinskim razpršilcem je poškropil oba pravosodna policista, ki sta ga kljub temu obvladala.

Zanimiv je primer, ko so obsojenca pripeljali pred sodnico. Med postopkom je na računalniku gledala posnetek njegovega kaznivega dejanja, ki ga je posnela varnostna kamera. Video ni bil povsem jasen, obsojeni pa je trdil, da to ni on. Zato je sodnica k ogledu povabila najprej enega pravosodnega policista in nato še drugega. V tem je obsojeni stekel iz dvorane in vse tri zaklenil s ključem, ki je bil v ključavnici na zunanji strani vrat. Prijeli so ga šele po nekaj mesecih.«

Obstajajo tudi takšni, ki si želijo preživeti nekaj časa na toplem ob redni hrani?

»Svoboda je za ljudi vrednota, ki je ni mogoče nadomestiti z udobjem. Tudi zlata kletka je le kletka.«