Če gledamo številke, se je letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zgodilo manj prometnih nesreč, a je v njih umrlo kar 13 ljudi več kot lani. Letos jih je življenje izgubilo že 49, lani v enakem obdobju 35. Kar tretjina žrtev je motoristov in mopedistov.
Od generalne policijske uprave (GPU) smo prejeli aktualne podatke o prometni varnosti v obdobju od 1. januarja do 17. julija letos. Statistika kaže, da se je v tem obdobju na naših cestah zgodilo 10.141 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa 10.598. Teh je letos torej nekoliko manj. A že naslednji podatek je bolj zaskrbljujoč, saj je v njih umrlo že 48 ljudi, lani 35. Med pripravo članka minuli petek dopoldne pa so s Policijske uprave (PU) Celje poročali o še eni nesreči, v kateri je življenje izgubil motorist, kar pomeni, da je to že letošnja 49. smrtna žrtev. »Nesreča se je zgodila v Novi Štifti, kjer sta okoli 10.30 trčila voznica osebnega vozila, ki je vozila od Gornjega Gradu proti Černivcu in motorist, ki je pripeljal iz nasprotne smeri.
Okoliščine prometne nesreče še ugotavljamo,« je poročala tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin. Dodala je, da je omenjeni motorist letošnja dvanajsta smrtna žrtev na območju PU Celje, kar je več kot lani. Po podatkih GPU se je v prometnih nesrečah letos hudo poškodovalo 455 udeležencev (lani 476), 3030 (lani 3479) jih je utrpelo lahke telesne poškodbe. Med žrtvami se je število voznikov osebnih vozil in motoristov, če upoštevamo še petkovo nesrečo, izenačilo, lani in letos jih je umrlo 15.
S tem da se je število žrtev motornih koles skoraj podvojilo, saj jih je lani v tem času umrlo osem. Prav tako so letos umrli trije mopedisti, lani nihče. Osem (lani dva) je umrlih potnikov v prometu, tako letos kot lani so umrli po štirje pešci, ena žrtev več kot lani je tudi med kolesarji, saj so letos umrli trije, lani v enakem obdobju dva. V letošnji črni statistiki pa je še en voznik motornega vozila, lani so umrli trije.
Vročina povečuje utrujenost
Da se je prometna varnost, zlasti kar zadeva število žrtev med motoristi in mopedisti, letos občutno poslabšala, opozarjajo tudi na Agenciji za varnost prometa (AVP). Poletje je čas, ko se število motoristov in mopedistov, ki so najbolj izpostavljeni udeleženci v prometu, na naših cestah izrazito poveča. To pa s seboj prinaša nove izzive in preizkušnje. Žal se mnogi motoristi ne zavedajo, kakšnim tveganjem so izpostavljeni med vožnjo. Na srečo je vse manj takih, ki sedejo na motor brez zaščitne čelade, a se še vedno najdejo tudi takšni; vzrok vsaj ene letošnje smrtne nesreče je bil, da motorist ni uporabljal zaščitne čelade. Nekateri pa cesto še vedno prepogosto zamenjajo za dirkališče.
»Dodatno ustvari občutek lažne varnosti lepo vreme, višje temperature prispevajo k večji utrujenosti in nezbranosti, kar za 12 do 30 odstotkov poveča tveganje nesreč,« postrežejo s podatki na AVP. Na policiji med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov izpostavljajo neprilagojeno hitrost, vožnjo po napačni strani ceste oziroma v napačno smer ter neupoštevanje pravil o prednosti. Žal pa je med udeleženci še vedno prisoten tudi alkohol. Statistika tudi kaže, da so za kar polovico vseh prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi in so se končale s smrtjo, krivi motoristi sami. Enako je z nesrečami, v katerih so se motoristi hudo telesno poškodovali. Najpogosteje so bili za to, da so izgubili nadzor nad motorjem ali mopedom, krivi prevelika hitrost, neprevidnost ali pomanjkanje znanja. Da vozniki enoslednih vozil vse prevečkrat precenijo svoje sposobnosti in podcenjujejo nevarnosti, ki prežijo nanje, opozarjajo tudi strokovnjaki. »Sicer se za vsako nesrečo skriva drugačna zgodba in usoda, a nekatere imajo skupni imenovalec, to je, da bi jih bilo mogoče preprečiti. Zato vsem motoristom in mopedistom polagamo na srce, naj uporabljajo predpisano zaščitno opremo, se osredotočijo na vožnjo in prilagodijo hitrost na cesti, upoštevajo cestnoprometne predpise in ne vozijo pod vplivom alkohola in/ali drog,« opozarjajo na AVP. Alkohol pa tudi druge substance namreč zmanjšujejo zbranost in podaljšujejo reakcijski čas, to pa je lahko pri motoristih ob nenadni nevarni situaciji na cesti usodno.
Nasveti za večjo varnost motoristov
Za varnejšo vožnjo in zmanjšanje tveganj na cesti AVP motoristom svetuje, naj pred vsako vožnjo preverijo tehnično brezhibnost motornega kolesa (zavore, pnevmatike, luči, verigo in druge vitalne dele). Le z brezhibnim motorjem lahko dosežejo pričakovane vozne lastnosti. Svetujejo tudi dosledno uporabo zaščitne opreme, saj ta ob morebitnem padcu varuje pred hudimi poškodbami, prav tako odsevnega brezrokavnika ali oblačil živih barv, da so bolj vidni in hitreje opaženi. Posebna previdnost velja ob zavijanju in vožnji ob boku drugih vozil, zlasti večjih, saj vas vozniki zaradi mrtvega kota lahko spregledajo. Motoristi uživajo, če »polagajo ovinke«, kot rečemo v žargonu, a je to zelo nevarno početje, saj pri tem pogosto zapeljejo čez ločilno sredinsko črto vozišča. Zelo pozorni pa morajo biti motoristi tudi na stanje cestišča, zlasti pesek in spolzko vozišče sta tisti pasti, ki sta lahko usodni.
Za vse udeležence v prometu, zlasti motoriste, je priporočljivo, da se občasno udeležijo dodatnih usposabljanj in kondicijskih voženj in da obnovijo svoje znanje in veščine, saj več znanja pomeni več varnosti in samozavesti na cesti. Pred vsako vožnjo je dobro oceniti psihofizično stanje, kajti že blaga utrujenost, slaba volja ali neprespanost upočasni reakcije v kritičnih trenutkih, ko je treba odreagirati v delčku sekunde. Le psihično in fizično dobro pripravljen motorist, ki vozi preudarno, lahko varno uživa v vožnji in se izogne nevarnim situacijam, poudarjajo na AVP.
