»Na začetku smo bili vsi šokirani nad njeno diagnozo, vendar smo se s situacijo soočili zelo pozitivno. Nikoli nisva popuščala, nikoli je nismo imeli za manjvredno in vedno smo z njo ravnali enako kot z drugimi. Hotela sem, da jo vsi jemljejo kot normalnega otroka brez napak. Učiva jo in ji veliko govoriva o tem, da je življenje kruto, da jo čakajo še mnoge ovire, da znajo biti ljudje izredno nesramni in da se mora znati postaviti zase. Sicer bo trpela,« nekaj o soočanju s Hanino slepoto pove njena 29-letna mama Tanja.
Zaradi zdravih oči operacija kljub poškodovanim živcem ne pride v poštev. Hana danes obiskuje že drugi razred osnovne šole. Zelo rada bere knjige in je dojemljiva za novosti. »Uživa ob poslušanju glasbe in vsako pesem zelo hitro zna na pamet. Ker zelo napreduje in normalno sledi razvoju svojih sovrstnikov, v šoli ne vidijo problema za nadaljevanje njenega šolanja v osnovni šoli. Tudi otroci so se je navadili in jo sprejeli takšno, kot je. Že zaradi njihove pomoči svoje slepote ne občuti tako močno, kot bi jo sicer lahko,« doda Tanja.
Ker se Hana s slepoto sooča že vse od rojstva, svojo slabovidnost dojema kot nekaj normalnega. Zaveda pa se, da večina ljudi okoli nje vidi bolje in zato svojo mamo tudi pogosto vpraša: »Mami, zakaj ne vidim tako, kot vidita vidva z očijem?« Da bi bila čim bliže »normalnosti«, kar zadeva vid, bi ji seveda izredno prav prišli različni pripomočki, namenjeni branju, gledanju televizije in uporabi računalnika. »Vsak pripomoček je izjemno drag, vendar jih Hana nujno potrebuje za lažje šolanje in navsezadnje za lažje življenje. Samo prenosna elektronska lupa, ki je videti kot nekakšna tablica, bi ji služila na vsakem koraku, saj jo ima lahko s seboj kjer koli in kadar koli. Z lupo bi si lahko izredno povečala črke in si ustvarila besedilo, ki bi ga lahko normalno prebrala,« še o nujno potrebnih pripomočkih spregovori Tanja. Znano pa je, da zavarovalnice ne prispevajo skoraj ničesar oziroma zelo malo, zato so marsikateri pripomočki za starše, ki finančno niso v tako dobrem položaju, nedosegljivi. Tudi za Uroša in Tanjo, Hanine starše.
