Če bi se to zgodilo v Ameriki, bi že snemali hollywoodske filme in pisali knjige. Ker pa se je pripetilo v Sloveniji, smo lahko le ugibali, kaj se je dogajalo zadnja dva meseca, ko je Loterija Slovenije (sprva neuspešno) iskala človeka, ki je vplačal listek za eurojackpot z milijonskim dobitkom. Ura je neusmiljeno tiktakala, milijoni so čakali, organizatorji pa so opozarjali: po 21. avgustu se vrata v lagodnejše življenje nepreklicno zaprejo. Neizplačani milijoni bi takrat romali v rezervni sklad igre na srečo.
Na srečo se to ni zgodilo. Slovenija je prejšnji teden dobila novega milijonarja ali milijonarko. Obsežna medijska iskalna akcija, ki jo je sprožila Loterija Slovenije, je obrodila sadove – kombinacija, vplačana 23. maja v Kranju, je po plačilu 15-odstotnega davka srečnežu ali srečnici prinesla bajnih 31.742.801,29 evra. Mestna občina Kranj, kjer ima plačnik prijavljeno stalno prebivališče, je prejela 5.601.670,81 evra, kar predstavlja nekaj manj kot pet odstotkov njihovega letošnjega proračuna. Kdo je srečni dobitnik in kje prebiva, ostaja skrivnost.
Ko je sreča opoteča
Zgodba osmega eurojackpot milijonarja v Sloveniji se je končala srečno. Drugače kot na Norveškem, kjer je junijsko žrebanje eurojackpota za kratek čas na glavo obrnilo življenje več kot 50.000 igralcev. Norveška državna loterija Norsk Tipping je namreč igralcem poslala napačna obvestila, da so prejemniki visokih dobitkov. Kot so kasneje pojasnili, je prišlo do napake pri pretvarjanju denarnih sredstev sklada iz evrov v norveške krone, zaradi česar je sprva kazalo, da je znesek premij 10.000-krat višji. Preden so napako odkrili, je med več kot 41.000 Norvežani, ki jih je napaka prizadela, več kot 16.000 že prejelo potisna sporočila na mobilne telefone, da so prejemniki dobitkov v višini 100.000 in več evrov. Razočaranje je bilo, razumljivo, veliko, načrti, kam z denarjem, že v nastajanju … Škandal je po enajstih letih dela v podjetju in dveh letih na vodilnem položaju odnesel izvršno direktorico Norsk Tippinga Tonje Sagstuen.
Prizorišče neverjetne zgodbe je bila februarja letos Francija. V Toulousu so nepridipravi iz avtomobila ukradli nahrbtnik z denarnico in kreditno kartico, z njo pa kupili srečko – z dobitkom v vrednosti 500.000 evrov. Ko se je izkazalo, da sta dva moška, ki naj bi po opisu spominjala na brezdomca, v lokalni trgovini z ukradeno kartico oškodovanega Jeana-Davida kupila zmagovalno srečko, ju je ta pozval, naj se javita, saj bo dobitek delil z njima. »Brez njiju ne bi nihče zadel,« je bil Jean-David jasen za javno radiotelevizijo France 2. Čeprav naj bi se moška dobitka tako razveselila, da sta v trgovini pustila tako cigarete kot svoje stvari ter evforična odhitela neznano kam, pa srečke nista unovčila. Še več, za njima so se izgubile vse sledi. »Ničesar ne tvegata … delili bomo z vami,« je tatova spodbujal tudi odvetnik oškodovanca in dodal, da bi jima denar omogočil nov začetek v življenju. Jean-David je obljubil tudi umik prijave tatvine, a očitno je bil strah pred aretacijo premočan, saj se moška nista javila.
Francoska loterija (FDJ) je izplačilo dobitka zamrznila za čas trajanja policijske preiskave dogodka, pravni strokovnjaki pa so se zapletli v vprašanje, kdo je v tem primeru sploh zakoniti lastnik pol milijona vrednega dobitka. Epiloga zgodbe v francoskih medijih (še) nismo zasledili, zagotovo pa vpleteni dogodka ne bodo pozabili.
Spomin na »norca, ki je zadel na loteriji«
Igre na srečo imajo dva obraza. Običajno usode ljudi, ki z igrami na srečo čez noč obogatijo, uresničijo svoje sanje in skozi življenje mirno jadrajo brez finančnih ali osebnih pretresov, ne polnijo časopisnih strani. Jih pa usode tistih, ki jim je na videz največja sreča prinesla pogubo.
Eden med njimi je že pokojni Američan William Post III. Leta 1988 se je njegovo življenje, že tako polno preizkušenj, spremenilo z glavnim dobitkom pensilvanske loterije v višini 16,2 milijona dolarjev. Že leto kasneje se je z naročenim umorom Posta in njegove žene poskušal znebiti kar njegov brat, ki se je želel prikopati do milijonov. Načrt se je sfižil. Je pa Posta za tretjinski delež dobitka uspešno tožilo nekdanje dekle. Po poročanju Washington Posta je namreč Post zastavil prstan za 40 dolarjev in Ann Karpik, svoji najemodajalki in občasni partnerici, dal denar za 40 srečk državne loterije, med katerimi je bila ena zmagovalna. Ann Karpik je trdila, da sta sklenila dogovor o delitvi morebitnega dobitka, in po treh letih sodnih bojev tudi dokazala svoj prav. A do takrat je Post denar že zapravil, umrl pa je zadolžen za milijon dolarjev.
Andrew Jackson Whittaker Jr. je milijonsko bogastvo ustvaril z gradbenim poslom že pred loterijskim dobitkom. Na božični večer leta 2002 je nato dočakal nepričakovano darilo v obliki 312 milijonov dolarjev vrednega loterijskega dobitka. Po odbitih davščinah je v žep pospravil prek 110 milijonov dolarjev in se z družino začel pojavljati v številnih televizijskih pogovornih oddajah. Sledila je spirala škandalov, tožb, tatvin, razpadlih odnosov in zasvojenosti, zaradi nenehnih prošenj za denar ni več zaupal drugim ljudem. Imel je težave z alkoholom in igrami na srečo, njegov dom je bil večkratna tarča vlomilcev. Nepridipravi so nekoč izkoristili obisk striptiz kluba ter iz njegovega avta odnesli aktovko z 245.000 dolarji in tremi bančnimi čeki v vrednosti 100.000 dolarjev. Aktovko z denarjem je sicer dobil nazaj. Poznan je po izjavi, da si želi, da bi dobitno srečko raztrgal. »Nisem ponosen na to, želel sem si, da bi se me spominjali kot nekoga, ki je pomagal mnogim ljudem.« Informacija, koliko denarja je ob njegovi smrti leta 2020 ostalo na računih, ni nikoli pricurljala v javnost.
Tragično in predčasno je končal življenje Kanadčan Gerald Muswagon, ki je pri 42 letih zadel 10 milijonov dolarjev. Denar je hitro pošel za razkošna darila in zabave, podjetje, ki ga je ustanovil, pa je zaradi pomanjkanja posla propadlo. Večkrat je prekršil zakone, zapadel v depresijo, na koncu pa za nizko plačilo z delom na kmetiji preživljal družino s šestimi otroki. Leta 2005, le sedem let po loterijskem dobitku, si je v družinski garaži vzel življenje. Takšnih in drugačnih usod, ko prejemniki milijonskih dobitkov nepremišljeno zapravljajo denar, precenijo, koliko zapravljajo, in ostanejo brez vsega, v zgodovini iger na srečo žal ne manjka.
Še zanimivost: čeprav strokovnjaki svetujejo, da naj prejemniki visokih loterijskih dobitkov tega ne razglašajo, to ni mogoče za vse Američane, saj imajo različne zvezne države različna pravila. Javna objava imena loterijskih dobitnikov in lokacije nakupa srečk je namreč v imenu preglednosti v nekaterih ameriških zveznih državah, kot sta Kalifornija in Iowa, obvezna.
Mamljivi milijoni v mladih rokah
Postati milijonar čez noč je izziv, ki ga marsikdo ne zmore prenesti. Ko pa se to zgodi najstnikom, se na poti novega življenja lahko skriva še več pasti. Tracey Makin iz Severne Irske in Angležinja Callie Rogers še danes veljata za najmlajši prejemnici milijonskega dobitka v igrah na srečo – stari sta bili komaj 16 let. Prva je srečo okusila Tracey, ki je leta 1998 zadela milijon britanskih funtov (ali 1,1 milijona današnjih evrov), Callie pa leta 2003 slabih 1,9 milijona funtov, kar bi danes znašalo 2,2 milijona evrov.
Tracey Makin je bila z denarjem previdna. S starši so si privoščili križarjenje, bratu je kupila avto, preostanek pa skrbno vložila. Po zadnjih zapisih v britanskih medijih živi umirjeno življenje in dela v pisarni, z dobitkom si je omogočila varno prihodnost.
Povsem drugače se je razpletla zgodba Callie Rogers. Naslov najmlajše loterijske milijonarke bo obdržala, saj je država starostno mejo za igre na srečo kasneje dvignila na 18 let. Mladost in milijoni so se izkazali za pogubno kombinacijo: Callie je denar zapravljala za estetske posege, modne blagovne znamke, zabave in droge, večkrat se je znašla navzkriž z zakonom in na koncu pristala na socialni pomoči. Danes kot mati petih otrok odkrito priznava: bila je premlada, da bi zmogla razumno ravnati s tolikšno vsoto.
Če sta Tracey in Callie dobili izplačilo v enkratnem znesku, se je tretja na lestvici najmlajših loterijskih milijonark, 18-letna Kanadčanka Charlie Lagarde, odločila drugače in prejema tedensko rento v višini 1000 ameriških dolarjev. Obročna izplačila mlade zaščitijo pred skušnjavami, ki lahko zlomijo marsikaterega tudi starejšega milijonarja.
V Veliki Britaniji je dolgo odmevala zgodba Michaela Carrolla, ki je kot 19-letni smetar leta 2002 s srečko, za katero je plačal dober evro, na nacionalni loteriji zadel približno 11 milijonov evrov. Kot je denar hitro pritekel, je tudi odtekel: kljub več finančnim vložkom ga je zapravljal za avtomobile, počitnice, droge, alkohol in razuzdane zabave (pri čemer se je rad pohvalil, da je v posteljo spravil več kot 4000 žensk), radodaren pa je bil tudi do bližnjih. Zabava se je končala leta 2013 z razglasitvijo bankrota. Več mesecev je živel v zavetišču za brezdomce in prejemal državno pomoč, vrnil se je celo v svojo staro službo. Kasneje se je preselil na Škotsko, delal kot rudar, leta 2021 pa se znova poročil z nekdanjo ženo, ki ga je zaradi varanja zapustila leta 2008. Michael Carroll danes priznava, da divjih let niti najmanj ne obžaluje.
Nasprotje Michaelovi izkušnji je Američan Shane Missler, ki je leta 2018 kot 20-letnik v igri megamillions osvojil 451 milijonov dolarjev, domov pa odnesel 290 milijonov. Ko se je usodnega večera zavedel, kaj se je zgodilo, je na družbenem omrežju facebook zapisal le: »O. Moj. Bog.« Takoj je pustil službo in se »upokojil«, vendar če gre sklepati po objavah na družbenih omrežjih, glave zaradi milijonov ni izgubil: je redni obiskovalec prestižnih športnih dogodkov, kot so košarkarske tekme NBA in borilni športi, denar pa naj bi vložil v več zagonskih podjetij, obnovljivo energijo in dragocene športne spominke, medtem ko je v spomin na pokojno mamo ustanovil fundacijo, ki podpira izobraževanja mladih.
