Pred petdesetimi leti se je naš najbolj vsestransko aktivni Himalajec, alpinist Viki Grošelj, ki je stal na desetih osemtisočakih in na najvišjih vrhovih vseh celin, kot član jugoslovanske odprave na Makalu prvič seznanil z vso razsežnostjo največjega gorstva sveta, Himalajo. Leta 1975 je postal Makalu prvi doseženi osemtisočak za Jugoslavijo, toda Grošelj priznava, da se takrat z ledeniki ni preveč ukvarjal, navsezadnje tisti pod Makalujem pri prečkanju alpinistom ni pomenil večjih težav.
Ledeni labirint
Toda pravo doživetje mogočnosti in nevarnosti ledenikov je doživel že štiri leta pozneje, leta 1979, ob vzponu na Mount Everest, ko se je prvič srečal z zloglasnim Ledenim slapom na ledeniku Khumbu, najnevarnejšim ledeniškim odsekom v Himalaji, prek katerega vodi pot na Mount Everest in Lotse. »Ledeni slap je prispodoba mogočnosti in nevarnosti hkrati,« je dejal Viki Grošelj. Alpinisti vedo, da je to eden najnevarnejših delov poti na Everest, saj gre za pravi ledeni labirint, skozi katerega se vsako leto spomladi skuša prebiti na stotine plezalcev. Tu je umrlo že več kot sto ljudi.
Grošelj se je z Ledenim slapom srečal tudi pozneje, ko se je začela njegova podoba spreminjati. Ledenik zaradi taljenja namreč postaja nevarnejši, njegovi spodnji deli se nižajo in izgubljajo oporo, zato se seseda sam vase. »To posebnega vpliva na okolje nima, le plezalci imamo zaradi tega večje težave,« pravi Grošelj, za katerega Ledeni slap ni le fizična ovira za alpiniste pri njihovih vzponih na visoke gore, temveč živi dokaz sprememb, ki jih doživlja celotna Himalaja.
Nato pripoveduje o tragični zgodbi, ki se je zgodila leta 1983 pod Manaslujem, osmo najvišjo goro sveta. Bil je priča smrti plezalskih tovarišev Nejca Zaplotnika in Anteja Bučana zaradi ledenega plazu, ki ga je povzročilo podiranje ledenika. »Čeprav je bilo tam nevarno hoditi do vznožja stene, druge poti ni bilo. Orjaški ledenik je silil prek roba in se vsake toliko odlomil. Toda ta nesreča se 20 let pozneje ne bi mogla zgoditi. Ledenik se je namreč tako zmanjšal, stanjšal in pomaknil nazaj, da tisti preteči del, ki je padal dol, ne more več pasti prek skalne stopnje,« je opomnil Grošelj.
Nejca so pokopali na morenskem robu tega ledenika, toda ko se je Grošelj leta 2015 vrnil tja, njegovega groba ni bilo več. Ledenik se je v tem času znižal za 30 ali 40 metrov, strma pobočja nad njim niso imela več opore in so zdrsnila vanj. »Tako kot smo Nejca iztrgali ledeniku, kjer smo ga našli, se je zdaj vrnil tja, kjer v gmoti ledu še vedno leži tudi Ante Bučan,« ugotavlja Grošelj.
Zaklenjena pot
Zaradi taljenja ledenika je postal povsem neprehoden tudi okoli 5800 metrov visok nepalski prelaz Nangpa La, prek katerega je stoletja vodila tradicionalna karavanska pot iz Tibeta v Nepal. Grošelj je še imel priložnost videti karavane trgovcev z jaki, ki so hodili proti prelazu. Toda ko je želel pred nekaj leti z nepalske strani na sedlo tudi sam, to ni bilo več mogoče. »Ledenik, ki je nekoč omogočal prehod, se je tako znižal in ugreznil, da je postal teren neprehoden, kot kamnolom, pot pa opuščena. Narava jo je preprosto zaklenila.«
