Slovenci smo znani po tem, da nadpovprečno veliko časa preživimo na bolniškem dopustu. Nekateri kot glavnega krivca za to navajajo nezdravo in stresno delovno okolje, a ta podatek vsaj nekoliko izgubi kredibilnost, ko pogledamo statistike, v skladu s katerimi je večina zaposlenih v naši državi zadovoljna s svojo zaposlitvijo in delovnim okoljem.
To nas navaja k sklepu, da so morda glavni vzrok za veliko bolniških odsotnosti luknjičasta zakonodaja in tudi nekoliko preveč popustljivi osebni zdravniki, ki ne oklevajo kaj dosti, ko zaposlenemu potrdijo nujnost bolniške odsotnosti.
Bolniška odsotnost je prav tako ena izmed pomembnejših pravic delovnega prava, ki zagotavlja zaposlenim zaščito v primeru bolezni ali nezmožnosti za delo. Je tudi odraz socialne države in ustreznega spoštovanja civilizacijskih norm v vsaki napredni družbi.
Poglejmo torej, kako je v naši državi urejena ta pravica.
V primeru, da delavec zboli in čuti, da ne more opravljati delovnih zadolžitev, ali je mnenja, da bi se lahko zaradi njegove bolezni okužili njegovi sodelavci oziroma nadrejeni, mu lahko osebni zdravnik odpre bolniški dopust. Bolniški list se že nekaj časa izdaja v elektronski obliki. Z njim se dokaže upravičena odsotnost z dela in delavec s tem pridobi tudi pravico do prejemanja nadomestila plače za čas odsotnosti.
Za bolniški dopust velja, da če je delavec z delovnega mesta odsoten zaradi bolezni, poškodbe izven dela ali poškodbe po tretji osebi izven dela, nadomestilo bremeni delodajalca prvih 30 delovnih dni. Po tem obdobju to breme pade na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Med bolniško odsotnostjo je zelo pomembno, da se zaposleni drži navodil osebnega zdravnika. V primeru neupoštevanja teh navodil lahko namreč delavca zadenejo številne delovnopravne sankcije, v nekaterih primerih celo odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Navodila osebnega zdravnika običajno določajo, da mora oboleli počivati, ali pa so mu dovoljeni izhodi, sprehodi, odhodi izven kraja, kjer biva, ipd. Načeloma velja, da je treba biti med bolniškim dopustom doma, dom pa lahko oboleli zapusti denimo zaradi odhoda na zdravniški pregled ali terapijo.
Seveda je možno tudi to, da osebni zdravnik posreduje navodila, da se mora oboleli delavec čim več gibati. To bo še posebej veljalo tedaj, ko lahko gibanje pripomore k izboljšanju zdravstvenega stanja.
Ker se v praksi pogosto dogajajo zlorabe bolniškega dopusta, velja, da ima delodajalec pri nadzoru le-tega precej široka pooblastila. Tako lahko v primeru suma glede zlorabe bolniške odsotnosti preveri zakonitost in verodostojnost take odsotnosti.
Med drugim lahko uporabi možnost detektivskega nadzora. Pravna podlaga za detektivski nadzor nad zlorabami bolniške odsotnosti je zakon o detektivski dejavnosti, ki določa, da lahko detektiv med drugim pridobiva informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Take podatke lahko pridobiva z osebno zaznavo, in sicer na javnih krajih ali z javnih krajev, iz javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter s krajev in iz prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.
