Hiter pregled ponudbe koles pokaže širok razpon cen: primerno opremljeno novo mestno kolo lahko kupimo za 200 ali celo manj evrov, zneski specializiranih cestnih in gorskih koles pa se kaj hitro povzpnejo v višave in dosegajo vrednosti tudi nekaj tisoč evrov. Zato morda ni presenetljivo, da zadnja leta vse pogosteje med policijskimi poročili naletimo na obvestila o takšnih in drugačnih odtujitvah koles, pri čemer so nekateri nepridipravi celo tako predrzni, da kolesa izmaknejo z balkonov večstanovanjskih stavb. Tatvine koles, ki so predvsem težava v večjih mestih, so pogosto kaznivo dejanje, dobra novica pa je, da statistično gledano število teh kaznivih dejanj z leti upada. Podatki osmih policijskih uprav kažejo, da so leta 2020 obravnavali skupno 1700 tatvin in velikih tatvin, v katerih je bilo odtujeno kolo, ob postopnem, skorajda vsakoletnem padanju pa se je številka v lanskem letu ustavila na 1365 obravnavah. Do letošnjega 22. aprila so zabeležili 233 dogodkov, povezanih s tatvinami koles. Razlike po državi so res velike: na območju PU Ljubljana je bilo lani zabeleženih 881 tatvin koles, na območju PU Murska Sobota pa jih je bilo le šest.
Osnovni cilj: preprodaja
Število kaznivih dejanj je sorazmerno z razširjenostjo uporabe koles in največ tatvin se zgodi v mestnih središčih, kjer brez resne konkurence prednjači središče prestolnice. Število kaznivih dejanj se poveča v obdobjih, ko je vreme ugodno za kolesarjenje.
Kaj se zgodi s kolesi? »Kolesa, ki so ukradena, so v večini kot rabljena preprodana dalje. Določen delež koles konča tudi na balkanskih trgih. To velja predvsem za vrednejša in specifična kolesa,« odgovarja Drago Menegalija, tiskovni predstavnik generalne policijske uprave (GPU). Storilci sicer kradejo vse vrste koles ne glede na vrednost in znamko, policija pa v zadnjem času opaža porast tatvin električnih koles.
Če menite, da je kolo najmanj varno na ulici, se motite, saj se največ tatvin koles zgodi v različnih skupnih prostorih večstanovanjskih stavb, kot so kleti, kotlovnice, garažni boksi. Lokacije tatvin so sicer razpršene: kolesa izginejo iz kolesarnic (zaprtih in odprtih), s hodnikov večstanovanjskih stavb, iz vozil, ob izobraževalnih ustanovah in podobno, v porastu so tudi tatvine koles, ki jih imajo turisti nameščena na vozila, opozarjajo na policiji. Za izvršitev nečednega dejanja storilci vse pogosteje uporabljajo prenosno električno orodje, kot je električna kotna brusilka, in prerežejo varnostne ključavnice. Uporabljajo tudi klasično žago za kovino in druge klešče za ščipanje kovine.
Podatki so ključni
Pri preiskovanju kaznivih dejanj tatvin koles se policija sooča z različnimi težavami, največja je ta, da oškodovanci zelo pogosto nimajo oziroma ne poznajo podatkov o svojem kolesu. »Največkrat ne poznajo niti proizvajalca niti modela, nimajo dokumentov kolesa in ne poznajo serijske številke okvirja. Običajno imajo shranjene račune in zapisane podatke le za svoja novejša, boljša in dražja kolesa,« opozarja Menegalija.
Zaradi pomanjkljivih podatkov policija tudi za najdena kolesa ne more poiskati lastnika, posledično se taka kolesa obravnavajo kot najdeni predmeti. »Priporočamo, da si lastniki koles zapišejo znamko kolesa, model, barvo, številko okvirja, dodatno opremo, posebne individualne znake (vgravirane lastne številke, črke …) in poškodbe. Prav tako ne bo odveč fotografija kolesa. Več podatkov ob prijavi tatvine kolesa posreduje oškodovanec, večja je možnost, da se kolo identificira in navsezadnje tudi vrne lastniku,« svetujejo na policiji.
Druga stvar, ki jo opažajo, pa je očitno pomanjkanje samozaščitnih ukrepov, saj lastniki v veliko primerih kolo parkirajo brez dodatne zaščite, kar olajša delo storilcu, ki lahko kolo enostavno odpelje.
Ne podajte se sami v lov na kolo
Preiskovanje tatvin koles je zelo zahtevno opravilo, saj storilci na kraju pustijo zelo malo sledi ali pa celo nič. Policija si pomaga s posnetki videonadzornih kamer, če so ti na razpolago, in klasičnimi oblikami zbiranja obvestil s pomočjo občanov. Da gre za zahtevno preiskavo, dokazuje tudi razmeroma nizka preiskanost tatvin koles, ki znaša okoli 10 odstotkov.
Policija tako pri zbiranju informacij kot tudi nasploh sodeluje z drugimi službami, kot so redarska, komunalna in varnostne službe, s katerimi si izmenjuje informacije. K uspešnim preiskavam v veliki meri pripomorejo tudi druga za preiskavo koristna obvestila, kot je podatek, da je bilo na določeni lokaciji opaženo kolo, ki ustreza odtujenemu, zato je pomembno, da ljudje takšne informacije takoj sporočijo policiji, da bo skladno s pooblastili lahko pravočasno ukrepala.
»Če ima kolo nameščeno napravo za sledenje ali sami ugotovite, kje bi se kolo lahko nahajalo, svetujemo, da o tem nemudoma obvestite policijo in posredujete čim več znanih podatkov in podrobnosti. Odsvetujemo, da kolo iščete sami, saj bi lahko prišlo do konfliktnih situacij in je bolje, da vse okoliščine in informacije podate policiji,« opozarjajo na generalni policijski upravi.
