Skozi pogled starejšega človeka in različna čutila moramo razumeti starost v vsem njenem bogastvu in različnosti, da bi lahko zares gojili medgeneracijsko solidarnost. Ljubljana se tako v teh oktobrskih dneh poglobljeno spopada z eno najbolj razširjenih, a hkrati družbeno najbolj sprejemljivih oblik diskriminacije – starizmom. Z dvema prepletajočima se dogodkoma, razstavo plakatov na prostem in mednarodno konferenco, prestolnica odpira nujen dialog o predsodkih, medgeneracijski solidarnosti in priložnostih, ki jih prinaša dolgoživa družba.
V središču mesta, na Novem trgu v Ljubljani, je do 20. oktobra na ogled postavljena provokativna in navdihujoča razstava z naslovom Obrazi starosti. Ne gre za klasično umetniško postavitev, temveč za projekt, ki skozi vizualno komunikacijo neposredno nagovarja in razbija stereotipe, povezane s starostjo. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Turizmom Ljubljana, opozarja na prisotnost starizma, ki velja za najpogostejšo obliko diskriminacije v Sloveniji.
Dolgoživost kot priložnost
Idejna vodja projekta, doc. dr. Anamarija Kejžar s Katedre za dolgotrajno oskrbo na Fakulteti za socialno delo, poudarja, da o starosti ni dovolj le govoriti. »Pobudo za razstavo na temo starizma sem dala, ker menim, da je treba starost tudi začutiti,« pojasnjuje. Po njenem mnenju moramo skozi pogled starejšega človeka in različna čutila razumeti starost v vsem njenem bogastvu in različnosti, da bi lahko zares gojili medgeneracijsko solidarnost.
Plakate, ki na včasih hudomušen, včasih pa resen način obravnavajo predsodke do starejših in mlajših, so oblikovali študenti in študentke Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pod mentorstvom Primoža Fijavža, Raše Urbas in Anamarije Kejžar so se mladi ustvarjalci najprej udeležili predavanja o starizmu, nato pa so kritično raziskali stereotipe in jih preoblikovali v izhodišča za prepotreben dialog med generacijami. S tem projektom so pokazali, kako lahko svež pogled in ustvarjalnost pripomoreta k gradnji bolj povezane in vključujoče skupnosti.
Razstava pa ni osamljen dogodek. Tesno je povezana z mednarodno konferenco »Vključujoča dolgoživa družba – priložnosti za prihodnost«, ki je v organizaciji Kompetenčnega centra za socialne inovacije za zdravo in aktivno staranje potekala 1. in 2. oktobra na Univerzi v Ljubljani. Dogodek, ki ga je podprl tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, je združil domače in tuje strokovnjake, ki so poudarili, da staranje prebivalstva ni le izziv, temveč predvsem priložnost za celotno družbo.
Ključna področja
Govorci so izpostavili tri ključna področja, na katerih se skrivajo priložnosti dolgožive družbe. Vsak posameznik lahko z vseživljenjskim učenjem, preventivo in zdravim življenjskim slogom pomembno vpliva na kakovost svoje starosti. S takšnim pristopom je mogoče tveganje za nekatere nevrodegenerativne bolezni, kot je demenca, zmanjšati za skoraj polovico.
Podjetja morajo zdravje zaposlenih postaviti visoko na lestvico prioritet. Razvoj medgeneracijskega vodenja, mentorstva in spodbujanje starostne raznolikosti postajajo ključne kompetence za doseganje poslovnih ciljev in trajnostno kulturo. Ključnega pomena sta razvoj starosti prijaznih storitev in pametne tehnologije, ki starejšim omogočajo ohranjanje samostojnosti in kakovostnejšo dolgotrajno oskrbo. Na tem področju Slovenija nekoliko zaostaja, deloma tudi zaradi odpora do novih tehnologij.
Tako konferenca kot razstava sta močno poudarili pomen medgeneracijske solidarnosti. V okviru konference je potekala tudi panelna razprava, ki jo je moderirala Anamarija Kejžar. Razpravljavci, med katerimi so bili Vlado Dimovski, Vesna Leskošek, Aleš Kenda in Marjan Ravnikar, so iskali odgovore na vprašanje, kako dolgoživost preoblikovati v priložnost za vse.
Dotaknili so se nacionalnega usklajevanja politik staranja, vloge tehnologije in pomena starejših kot mentorjev, prostovoljcev in nosilcev znanja. Hkrati so opozorili na ranljive skupine, ki pogosto ostanejo spregledane, in poudarili nujo po gradnji skupnosti, kjer so storitve, mobilnost in družbeno življenje dostopni vsem generacijam.
Oba dogodka pošiljata jasno sporočilo: čas je, da presežemo predsodke in začnemo graditi družbo, ki bo cenila prispevek vsakega posameznika, ne glede na njegovo starost. Razstava Obrazi starosti je odličen korak na tej poti – vabi nas, da se ustavimo in zares pogledamo, predvsem pa začutimo.
