Vse bolj se izteka rok, po katerem bodo morali lastniki objektov na območjih, ki niso priključena na javni vodovod ali ta priključitev ni mogoča, pretočne greznice zamenjati z malimi komunalnimi čistilnimi napravami ali nepretočnimi greznicami. To zahteva Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki je v veljavi vse od leta 2015, a je bila vmes dvakrat spremenjena, zato so se tudi roki za ureditev tega podaljšali.
Po zadnji spremembi na 31. december 2025 in to je za nekatere lastnike zadnji rok, da primerno uredijo čiščenje in odvajanje odpadne vode iz svojih gospodinjstev, kar pa zanje gotovo ne bo majhen finančni zalogaj. S pomočjo Tanje Mohorko z ministrstva za naravne vire in prostor smo pripravili razlago enostavnih vprašanj, ki vam bo pomagala najti odgovore, ali sploh morate vgraditi malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico, do kdaj, zakaj in med katerimi možnostmi lahko izbirate.
Obvezna zamenjava
Kdo in do kdaj je dolžan pretočno greznico nadomestiti z malo komunalno čistilno napravo (MKČN)?
Pretočne greznice morajo z MKČN nadomestiti lastniki tistih objektov, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. 12. 2002 ali je bil objekt v uporabi pred tem datumom in kjer obstoječa ureditev ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta. V tem primeru morajo lastniki narediti zamenjavo do konca decembra 2025. Če pa njihove pretočne greznice, ki so bile v uporabi pred 14. decembrom 2002, ustrezajo predpisom, ki so veljali v času gradnje objekta, potem lahko lastniki naredijo to šele ob prvi rekonstrukciji objekta. »Ključno pri vsem je torej, da je ureditev skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta. Če je skladna, potem lahko vgradijo malo čistilno napravo ob prvi rekonstrukciji in ne do 31. decembra 2025,« je pojasnila Tanja Mohorko.
Kakšna ureditev pa velja za novogradnje in stavbe, zgrajene po letu 2002 na območjih, kjer ni javnega vodovoda ali ta ni predviden?
Za novogradnje na teh območjih se ne spreminja nič. Leta 2002 je namreč prišlo do spremembe gradbene zakonodaje, po kateri sta mala čistilna naprava ali nepretočna greznica obvezni del gradbenega dovoljenja. V gradbenem dovoljenju je torej zapisano, ali mora lastnik vgraditi nepretočno greznico ali malo čistilno napravo. Kjer je kanalizacijsko omrežje urejeno, je za vse novogradnje priključitev nanj tudi obvezna.
Ali morajo vgraditi čistilno napravo tudi lastniki počitniških hiš in vikendov?
Da, Uredba o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne vode velja za vse objekte, kajti tudi v počitniških hišah nastaja odpadna komunalna voda.
O rekonstrukciji objekta
Kaj pomeni rekonstrukcija objekta?
Pri rekonstrukciji objekta gre za tako velik poseg, za katerega se potrebuje gradbeno dovoljenje. To so vsi posegi, ki presegajo običajno vzdrževanje objekta. Če torej na objektu samo menjamo okna, naredimo novo fasado ali zamenjamo streho, za kar ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, to ni rekonstrukcija objekta. Rekonstrukcija objekta pomeni spremembo tehničnih značilnosti obstoječega objekta, prilagoditev objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam.
Ali za vgradnjo malih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic potrebujemo gradbeno dovoljenje?
Za vse čistilne naprave do 50 PE, kar pomeni za 50 populacijskih enot oziroma posameznikov, gradbenega dovoljenja ne potrebujemo, saj gre za enostavne objekte. Ko je čistilna naprava vgrajena, na komunalno podjetje dostavimo ustrezno tehnično dokumentacijo.
Kaj je primerna rešitev za gospodinjstva, male čistilne naprave ali nepretočna greznica?
Odvisno, kje gospodinjstvo leži. Nepretočne greznice iz vodotesnih materialov so ponekod obvezne, na primer na vodovarstvenih območjih ali kjer bi lahko zaradi odpadne vode poslabšali stanje pitne vode. Dovoljene so tudi tam, kjer je čiščenje odpadne vode neizvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v okolje ali posebnih geografskih razmer, na primer na nadmorski višini nad 1500 metri, kar bi lahko negativno vplivalo na delovanje malih čistilnih naprav. Nepretočne greznice je treba tudi pogosto prazniti, kar pomeni dodatne dolgoročne stroške.
Kakšne so cene malih čistilnih naprav?
Najnižje cene malih bioloških čistilnih naprav do pet oseb se gibljejo med 2000 in 2500 evri, skupaj z vgradnjo pa vas lahko taka čistilna naprava stane najmanj 4000 evrov. Cene nato rastejo, glede na vrsto čistilne naprave in zahtevnosti vgradnje. Za gospodinjstva je lahko to velik strošek, ki pa si ga lahko znižajo s pomočjo subvencij, ki jih ponujajo nekatere občine, ali spodbud Eko sklada, ki zaenkrat ponuja za čistilne naprave le kredit. Stroški delovanja male čistilne naprave so nizki, električna energija se porablja le za zagon in ta strošek lahko primerjamo s stroškom porabe navadne žarnice. Je pa potrebno čistilno napravo vzdrževati in redno servisirati, tudi to je strošek.
Organski problem
Zakaj so stare pretočne greznice sploh problem?
Ne samo, da stare greznice ne izpolnjujejo več standardov, ki jih določa Uredba, stare greznice so lahko vir onesnaženja tal in podtalnice. Onesnažena podtalnica pa lahko resno ogrozi pitno vodo, sploh tam, kjer uporabljajo prebivalci lastne vodnjake in zajetja. Pretočna greznica samo mehansko ustavi onesnaženje, ne pa tudi organsko, zato potrebujemo male čistilne naprave.
Kdo bo skrbel za nadzor?
Nadzor bo opravljala inšpektorat za naravne vire in prostor ter tudi občinske inšpekcije, ko gre za nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov. Sama Uredba, kot razloži Tanja Mohorko, glob za posameznike ne predvideva. Jih pa zato zakon o varstvu okolja, ta lahko znašajo od nekaj sto do nekaj tisoč evrov, odvisno od velikosti prekrška.
Kdaj pa je pretočna greznica dovoljena?
Uredba posebej naslavlja kmetijska gospodarstva. Ta lahko pod določenimi pogoji še vedno uporabljajo pretočno greznico, če se to blato porabi kot gnojilo v skladu s predpisi.
Kaj pravzaprav ureja Uredba o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne vode in zakaj je potrebna?
Uredba določa ukrepe za zmanjševanje obremenjevanja okolja s komunalno odpadno vodo. Komunalna odpadna voda nastaja v vseh objektih, kjer imamo stranišča, zato morajo imeti urejeno odvajanje in čiščenje vsi objekti. Naloge s tem opravljajo javne komunalne službe. Znotraj aglomeracij, kjer je poselitev zgoščena, imamo javno kanalizacijo, s katero upravljajo javne službe, zunaj aglomeracij, kjer je poselitev razpršena, pa je velikokrat stroškovno nesmotrno, da se gradi javna kanalizacija, toda to ne pomeni, da javne službe čiščenja in odvajanja komunalne vode ne opravljajo.
