Kako zdravi so prebivalci v posameznih slovenskih občinah? Kje je največ raka? Kje delujejo najbolj preventivno? Kje je največ alkoholiziranih voznikov, ki povzročijo nesreče? Vse te in še mnogo drugih podatkov že devet let zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je tudi letos pripravil posodobljene podatke, dostopni so na spletni strani Zdravje v občini.
Pregled podatkov kaže, da nas je bilo v letu 2023 nekoliko manj, postali smo še malo starejši, bolj delovno aktivni, a manj izobraženi. Ob tem smo nekoliko shujšali, bili manj bolniško odsotni in nekoliko več posegali po pomoči na domu. Ugotovili so večjo odzivnost in udeležbo v državnih presejalnih programih ter nižjo pojavnost klopnega meningoencefalitisa. Na splošno je bilo kazalnikov, ki so se izboljšali, več kot tistih, ki so se poslabšali. Podatki, ki jih zbirajo, so namenjeni krepitvi zdravja, preprečevanju bolezni in s tem zmanjševanju neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti ter omogočanju boljše dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih podatkov.
Pod drobnogled smo vzeli nekaj izstopajočih podatkov za 212 občin in ugotovili, denimo, da je bilo največ primerov klopnega meningoencefalitisa na 100.000 prebivalcev v občini Jezersko, sledita Sodražica in Loški Potok. Bolezni, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, je bilo predlani na 1000 prebivalcev največ v Solčavi, sledijo občine Gorje, Sveti Tomaž, Vuzenica, Razkrižje in Hodoš. Slovensko povprečje je 1,64, medtem ko so v omenjenih občinah to vrednost presegli za najmanj enkrat. Najmanj teh težav imajo v občinah Kostel, Velike Lašče in Tabor. Prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji je bilo največ v občinah Ljubno, Šalovci in Dobrovnik.
Ljubljančani manj na bolniški
Bolniška odsotnost po dnevih je bila najvišja v občini Šalovci (37 dni), sledita Ribnica na Pohorju in Črna na Koroškem. Slovensko povprečje je bilo lani 19 dni, zanimivo je, da so Ljubljančani po trajanju bolniške odsotnosti skoraj povsem na dnu s 15 dnevi. Najmanj bolniških odsotnosti pa je v občini Škofljica.
Raziskovalci so preverjali tudi odzivnost prebivalcev na vabilo pri posameznih preventivnih programih za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb. V programu Svit so bili daleč najbolj odzivni prebivalci občine Gorenja vas - Poljane, kjer se je na vabilo odzvalo kar dobrih 78 odstotkov občanov. Sledijo Železniki in Moravče. Najmanjša odzivnost je bila v občini Hodoš/Hodos. Umrljivost zaradi vseh vrst raka prebivalcev, starih do 74 let, je bila na 100.000 prebivalcev najvišja v Veliki Polani, sledita občina Benedikt in Podvelka. Najmanj primerov je bilo na Jezerskem, v Kobilju in na Hodošu.
Čezmerno prehranjeni v Dobrovniku
Zanimivi so tudi podatki o čezmerni prehranjenosti otrok, starih od šest do 14 let. Največji delež je v Dobrovniku, in sicer obsega kar dobrih 45 odstotkov, nekoliko manj v Osilnici in Kostelu. Medtem ko je povprečje za celotno Slovenijo 23,39 odstotka, je čezmerno težkih najmanj v Žireh (14,30 odstotka), Tolminu in Žirovnici.
Umrljivost po stalnem prebivališču na 100.000 prebivalcev je najvišja v občini Cerkvenjak, sledita občini Grad in Odranci. Najnižja umrljivost je bila na Jezerskem, v Trzinu in Medvodah. Po umrljivosti zaradi pljučnega raka sta bili v ospredju občini Cankova in Podvelka. Umrljivost zaradi samomora pa je bila najvišja v Vuzenici, sledita Hodoš in Cerkvenjak.
Sicer pa lahko več podatkov dobite na spletni strani, kjer lahko poiščete svojo občino. Za Ljubljano smo denimo izvedeli, da je bil delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, manjši od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,2 na 1000 prebivalcev. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil manjši od slovenskega povprečja, telesni fitnes otrok pa je bil blizu državnemu povprečju.
Kazalniki izboljšanja zdravja
Sicer pa smo po devetih letih stalnega naraščanja bolniške odsotnosti v letu 2023 izmerili upad za dobrih 12 odstotkov, in sicer z 21,6 dneva na 19 dni nezmožnosti za delo. Število dni nezmožnosti za delo na zaposlenega pa se je v primerjavi z letom 2016, ko so prvič objavili kazalnike na ravni občin, v povprečju povečalo s 13 na 19 dni. Bolniška odsotnost je v bila predlani v 131 občinah nad slovenskim povprečjem (leta 2022 je bilo takšnih 134 občin), pri čemer so se razmere izboljšale v kar 173 občinah.
Že deveto leto zapored zaznavajo pozitivni trend zniževanja stopnje poškodovanih v transportnih nezgodah, ta se je v letu 2023 izboljšala za skoraj šest odstotkov. Prav tako se je za 1,3 odstotka zmanjšal delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji. Ob tem pa je delež bolezni, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, ostal nespremenjen.
Nadaljuje se trend zmanjševanja števila primerov hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, njihovo število se je zmanjšalo za dodatnih 14,5 odstotka v primerjavi s prejšnjo objavo. Ugotavljajo tudi manj primerov hospitalizacij zaradi možganskih (za 1,7 odstotka) in srčnih kapi (za 2,4 odstotka). Za skoraj dva odstotka manj je zlomov kolka pri starejših. Opazno se je zmanjšalo število okužb s klopnim meningoencefalitisom, in sicer za kar dobrih 17 odstotkov.
Manjša umrljivost
Leta 2023 se je po presežni umrljivosti zaradi covida-19 v prejšnjih letih nadaljeval trend zmanjšanja umrljivosti prebivalcev, prikazanih po občinah stalnega prebivališča, in sicer je ta upadla za odstotek. To se kaže tudi pri posameznih vzrokih umrljivosti, predvsem po zaslugi zmanjšane umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj in samomorov.
Povečalo pa se je število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni, prav tako število prejemnikov zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravil proti strjevanju krvi. Število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj se je prav tako rahlo dvignilo. Stopnje novih primerov raka so v letu 2023 nekoliko zrasle predvsem zaradi raka dojk. Pozitivno pa je, da se je udeležba v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka znatno izboljšala.
Občina zdravja – Ravne na Koroškem
Na slovesni podelitvi nagrad zlati kamen, ki je potekala marca, je Nacionalni inštitut za javno zdravje že šesto leto zapored podelil priznanje občini, ki je bila v prejšnjem letu posebno dejavna pri ukrepih in projektih za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev. Naziv za občino zdravja 2025 je prejela občina Ravne na Koroškem. V ožji izbor so se poleg te uvrstile še občine Preddvor, Medvode, Hoče - Slivnica, Veržej, Vipava in Mirna Peč ter mestni občini Celje in Koper. Vse izbrane občine odlikuje dejavni odnos lokalnih skupnosti do zdravja svojih prebivalcev in razumevaje zdravja v najširšem pomenu te besede.
Mestna občina Ravne na Koroškem med občinami finalistkami izstopa z izjemno širokim nizom aktivnosti, ki prispevajo in spodbujajo h krepitvi zdravja v občini za vse generacije in vse ranljive skupine na različnih področjih. V okviru številnih projektov občina namenja posebno pozornost, ukrepe in programe za potrebe starejših in invalidov. V sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami vlagajo različne vire za spodbujanje gibanja in rekreacije za vse generacije.
V okviru strateškega načrta se osredotočajo na številne aktivnosti za izboljšanje kazalnikov zdravja, kjer so si kot cilj zadali izboljšanje telesnega fitnesa otrok in odraslih ter zmanjšanje čezmerne prehranjenosti, znižanje stopnje hospitalizacije zaradi okužb z virusom klopnega meningoencefalitisa ter izboljšanje duševnega zdravja občank in občanov v najširšem pomenu. Od leta 2023 si občina dejavno prizadeva za pridobitev naziva dojenju prijazno mesto. Številne strukture in iniciative povezujejo občino, prebivalce, vladne in nevladne organizacije ter podpirajo in udejanjajo skupnostni pristop k zdravju. To se kaže v delovanju sveta za zdravje in lokalne akcijske skupine ter v letnem akcijskem načrtu in strateškem načrtu občine.
Vrednosti ključnih kazalnikov zdravja so se v zadnjih letih nenehno zviševale, med njimi poudarjajo višjo precepljenost proti okužbam s HPV, večjo odzivnost v presejalnih programih Svit in Zora, izboljšanje indeksa telesnega fitnesa otrok ter kazalnika astme pri otrocih in mladostnikih. Ob tem navajajo še izboljšanje vrednosti kazalnikov umrljivosti kot skupnega imenovalca, ki povzema razmere na področju bolezni srca in ožilja, raka in samomorov. Občina Ravne vsako leto iz proračuna namenja sredstva za sofinanciranje programov in projektov javnim zavodom in društvom na področju športa, kulture, zdravstvenega in socialnega varstva, s čimer celostno obravnava več vidikov skrbi za zdravje občanov in občank.
