Severnojadranska pristanišča, ki poudarjajo svojo strateško najkrajšo pomorsko pot iz Azije v osrednjo Evropo, so v velikem naložbenem zagonu. Vsota vlaganj, ki jih v zadnjem obdobju uresničujejo v Kopru, Trstu in na Reki, presega milijardo evrov. V severnojadranskih pristaniščih sicer vselej ponavljajo, da ne tekmujejo med seboj, saj želijo skupaj privabiti čim več tovora v severni Jadran in okrepiti južno transportno pot kot alternativo velikim pristaniščem na severu Evrope. A se zavedajo, da bo največji kos pogače dobilo tisto pristanišče, ki bo najbolje pripravljeno. Podaljšanja pomolov in gradnje novih pristaniških obal ter infrastrukture za večji pretovor ladijskih kontejnerjev so sestavni del te tekme za čim boljši položaj.
Luka Koper je že vrsto let največje pristanišče za pretovor kontejnerjev v severnem Jadranu. Lani so v Kopru pretovorili 1,133 milijona kontejnerskih enot TEU. V Trstu so lani zabeležili 841.867 TEU. Na Reki so pretovorili 409.415 TEU. V Benetkah so lani pretovorili 478.837 TEU, v Raveni pa 201.776 TEU. Vsa omenjena pristanišča skupaj so torej dosegla približno tri milijone TEU. TEU je standardna enota za označevanje zmogljivosti kontejnerskih ladij in terminalov ter pomeni enoto za 20-čeveljski ladijski kontejner.
Te količine so sicer precej manjše od severnoevropskih pristanišč, kot sta Rotterdam in Antwerpen, ki sta lani vsak posebej krepko presegla 13 milijonov TEU pretovora. A severni Jadran je zaradi geostrateške lege, krajše pomorske poti iz Azije v srednjo Evropo in vse strožjih okoljskih zahtev za ladjarje vse bolj privlačna izbira v primerjavi s severno Evropo. Z vlaganji – ne le v pristaniščih, ampak tudi v železniške povezave do srednje Evrope – bo lahko južna transportna pot v prihodnjih letih še pomembnejša. Prvi pogoj za to je, da se prenehajo napetosti v Rdečem morju, zaradi katerih se ladjarji iz Azije v Evropo izogibajo plovbe skozi Sueški prekop in potujejo po daljši poti okoli Afrike.
Vsa tri glavna pristanišča v regiji – Koper, Trst in Reka – so v zadnjih letih zagnala obsežne naložbe za povečanje svojih zmogljivosti in krepitev konkurenčnosti, da bodo pripravljena na povečanje pretovora. Skupaj bo v treh pristaniščih dvakrat več zmogljivosti, kot jih imajo danes.
Luka Koper: Zabijajo pilote za podaljšan pomol
V koprskem pristanišču so te dni zagnali gradbena dela za najpomembnejšo naložbo: podaljšanje prvega pomola tudi na severni strani. Tako bodo dobili dodatnih 326 metrov obale z dvema dodatnima privezoma za kontejnerske ladje in sedem hektarjev dodatnih površin za pretovor in skladiščenje. V morsko dno bodo postopno zabili 1750 pilotov, dolgih od 60 do 70 metrov, s premerom do enega metra, ki bodo nosili novo betonsko obalo. Gradnja, ki jo izvajata Kolektor Koling in CGP, bo končana predvidoma do konca leta 2027. Morsko dno so tam že poglobili do 16 metrov. Naložba stane skoraj 153 milijonov evrov. Na povečanem terminalu pa bodo lahko na leto pretovorili 1,8 milijona TEU kontejnerjev, kar je 60 odstotkov več kot danes. Celoten cikel vseh naložb v pristanišče za pet let, ki obsega nova skladišča, garaže za pretovor avtomobilov in nova privezna mesta, je vreden kar 785 milijonov evrov.
Trst v objemu največjega svetovnega ladjarja MSC
Tržaško pristanišče, ki ga upravlja državna Pristaniška uprava vzhodnega Jadrana in za upravljanje terminalov podeljuje koncesije, je deležno zajetnih finančnih injekcij italijanske države in evropskega denarja. Kontejnerje zdaj tam pretovarjajo na sedmem pomolu, ki so ga dali v upravljanje družbi v večinski lasti največjega svetovnega kontejnerskega ladjarja MSC. Tam je zdaj zmogljivosti za približno 900.000 TEU na leto. Sedmi pomol načrtujejo podaljšati za 100 metrov, da bodo lahko pretovarjali dve veliki kontejnerski ladji sočasno.
Obenem so v Trstu pred še večjo naložbo: gradnjo povsem novega, osmega pomola v pristanišču, ki je ena največjih naložb v pristaniščih v Italiji. Pred nekaj dnevi so megaprojekt dali v javno razpravo. V Trstu med prebivalci ni pričakovati velikih nasprotovanj, saj večina zelo podpira razvoj pristanišča. Novi pomol bodo gradili v javno-zasebnem partnerstvu: tržaška pristaniška uprava skupaj z logističnim podjetjem HHLA iz Hamburga. Solastnik HHLA je prav tako švicarski ladjar MSC. Prva etapa gradnje v Trstu bo stala 316 milijonov evrov, od tega bo dve tretjini evropskega in državnega denarja, tretjino pa bo prispeval HHLA. Osmi pomol bo dolg 860 metrov in širok 100 metrov. Tako bodo na 17 hektarjih površin v prvi fazi pridobili prostor za 450.000 kontejnerskih enot TEU na leto. Ko bo projekt povsem končan, bodo lahko na leto našteli 1,6 milijona TEU.
Madžari prišli do morja
V Žavljah v občini Milje v bližini meje s Slovenijo pa nastaja tako imenovano madžarsko okno v svet. Madžarsko podjetje Adriaport je začelo graditi nov terminal na treh hektarjih in s 650 metrov dolgo obalo. Naložba naj bi stala 200 milijonov evrov. Kaj bodo tam pretovarjali, še ni znano. Spomnimo, Madžarska si je dolgo prizadevala za svoj prostor na Jadranu. V času Janševe vlade se je madžarski državni vrh dogovarjal o tem, da bi Madžarska sofinancirala drugi tir, v zameno za to pa bi ji omogočili dobiti pretovorne površine v Kopru, a se zaradi nasprotovanja v Sloveniji ni izšlo. Potem so se Madžari obrnili na Trst in končno »osvojili« Jadran.
Reka: stari in novi terminal bosta konkurenta
Niti Hrvati ne stojijo križem rok, v pristanišču Reka ne želijo več gledati Kopra in Trsta v hrbet, zato so si z obilnimi vlaganji pripravili teren, da bi dohiteli in prehiteli konkurenta. Trenutno zabojnike pretovarjajo na kontejnerskem terminalu na Brajdici, kjer je prostora za 600.000 TEU na leto. Terminal upravlja družba Jadranska vrata, ki je v 51-odstotni lasti pristaniškega operaterja ICTS s sedežem na Filipinih, preostanek pa je v lasti Luke Rijeka.
Tik pred začetkom obratovanja je tudi povsem nov kontejnerski terminal Zagrebška obala na vzhodni strani mesta. Ta terminal razvija koncesionar Rijeka Gateway. V tej družbi ima 51-odstotni delež APM Terminals, ki upravlja številne podobne terminale po svetu in je v lasti danskega ladjarja Maersk, ki je drugi največji kontejnerski ladjar na svetu. Preostalih 49 odstotkov pa obvladuje razvejana hrvaška skupina Enna Logic. Skupna naložba v terminal znaša 390 milijonov evrov, prvo etapo so že izpeljali, tako da na leto lahko pretovorijo 650.000 TEU kontejnerjev. Ko pa bo povsem končan, predvidoma čez deset let, bo imel 680 metrov dolgo obalo, na njem bodo lahko na leto pretovorili dober milijon TEU. Razprostiral se bo na 20 hektarjih.
Razlika v organiziranosti pristanišč Trst in Reka v primerjavi s Koprom je pomembna, ko govorimo o vlaganjih. V slovenskem pristanišču naložbe financira Luka Koper z lastnim denarjem in bančnimi posojili. V Trstu in na Reki, kjer je pristanišče organizirano po modelu pristaniške uprave, pa v pristaniško infrastrukturo vlaga država v partnerstvu s tujimi operaterji, ki pridobijo koncesijo na posameznih terminalih.
Zmaga bo na tirih, ne le na pomolih
Ključna bitka med pristanišči pa se ne bije le na pomolih, temveč tudi v zaledju – kdo bo hitreje, ceneje in zanesljiveje pripeljal blago do srednjeevropskih logističnih centrov. V ospredju so zato naložbe v železniško infrastrukturo, ki pa so naloga države in njene prometne politike. Pravi zmagovalec v severnem Jadranu bo tisti, ki bo imel učinkovito celotno transportno pot, ne le pomolov v pristaniščih.
