Običajni državljani se pogosto niti ne zavedajo, kdaj sklenejo podjemno pogodbo. To je lahko dogovor z mizarjem za izdelavo stolov, dogovor s sosedom za košnjo trave ali pa dogovor s prijateljem za pomoč pri prevodu navodil za uporabo v nemškem jeziku. Ljudje večino takih poslov sklenejo »na lepe oči«. Večinoma na črno, včasih pa celo z računom. A treba se je zavedati, da je le posel, za katerega podjemnik izstavi račun, lahko predmet uveljavljanja tako imenovanih jamčevalnih zahtevkov, kot je denimo zahtevek za odpravo napake. Če nekdo nekomu za tako delo plača na roke, brez računa torej, odpadejo tudi njegove potrošniške pravice, saj uradno tak posel sploh ni bil sklenjen.
In kaj sploh je podjemna pogodba?
S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo in podobno, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.
Podjemnik je dolžan opraviti delo po dogovoru in po pravilih posla. Opraviti ga mora v določenem času, če čas ni določen, pa v času, ki je razumno potreben za take posle.
Naročnik ima pod določenimi pogoji pravico, da odstopi od pogodbe, in sicer če se med opravljanjem dela izkaže, da se podjemnik ne drži pogodbenih pogojev ali da ne dela, kot bi moral, in da bo imelo opravljeno delo napake. V teh primerih ga lahko naročnik na to opozori in mu določi primeren rok, da delo prilagodi svojim obveznostim.
Če do izteka tega roka podjemnik ne izpolni naročnikove zahteve, pa lahko ta odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.
Podjemnik je prav tako dolžan opozoriti naročnika na napake materiala, ki mu ga je naročnik izročil, ki jih je opazil ali bi jih moral opaziti, ker sicer odgovarja za škodo. Če je naročnik zahteval, naj stvar izdela iz materiala z napakami, na katere ga je podjemnik opozoril, mora podjemnik ravnati po njegovi zahtevi, razen če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila podjemnikovemu ugledu; v tem primeru lahko podjemnik odstopi od pogodbe.
Kar se roka tiče, velja, da mora podjemnik delo opraviti v določenem času, če čas ni določen, pa v času, ki je razumno potreben za take posle.
Podjemnik ne odgovarja za zamudo, nastalo zato, ker mu naročnik ni pravočasno izročil materiala, ker je zahteval spremembe, ker mu ni izplačal dolžnega predujma, in sploh za zamudo, nastalo zaradi naročnikovega ravnanja.
Pomembno je vedeti tudi to, da podjemnik, razen če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega, ni dolžan osebno opraviti posla. A tudi če posla ne opravi osebno, je zanj še naprej odgovoren naročniku. Velja namreč, da podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sam opravil.
