Ob odhodu na dopust je pogosto največja težava – zbrati dovolj denarja zanj – večinoma že za nami, nas pa lahko še vedno čaka kakšna zadrega pri dvigih in porabi za dopust predvidenega denarja. Da bi bilo zapletov čim manj, banke in hranilnice iz Združenja bank Slovenije (ZBS) vsako poletje ponudijo nekaj nasvetov za varno in premišljeno uporabo plačilnih kartic med dopustovanjem v tujini.
Raje kartice kot gotovina
Plačilne kartice vse bolj nadomeščajo plačevanje z gotovino, ki je navsezadnje tudi pomemben dejavnik tveganja pri prenosu virusov, hkrati pa najbolj priljubljen plen različnih zmikavtov. »Kartica naj bo vaša prva izbira, saj je plačevanje s kartico pogosto ugodnejše kot menjava gotovine,« poudarjajo na ZBS. Priporočajo, da s seboj vzamemo le manjši znesek gotovine, tako za vsak primer. Gotovino lahko namreč z debetno kartico dvignemo kjer koli, je pa pri tem treba biti pozoren na stroške. Še bolj to zaradi višjih stroškov provizij velja pri kreditnih karticah, ki jih zato kaže uporabljati predvsem za nakupe.
Vsaj kakšno sekundo za razmislek ponavadi zahteva izbira, ki nam jo ob dvigu praviloma ponudi bankomat in nas povpraša, ali želimo znesek dvigniti v evrih ali v lokalni valuti. Napačna izbira nam lahko prinese dodaten strošek za pretvorbo (ali s tujko: konverzijo) valute. »Pri plačilih in dvigih v tujini izberite lokalno valuto, saj je preračun po tečajih kartičnih sistemov Mastercard in Visa običajno ugodnejši kot po tečajih lokalnih bank ali bankomatov. Če izberete preračun v evre (konverzijo), lahko plačate več,« opozarjajo na združenju. Če bi izbrali dvig v domači valuti naše plačilne kartice, bo v neevrskih državah pri preračunu v evre uporabljen tečaj lokalne banke, ki je lastnica bankomata. Bolje je torej izbrati dvig v lokalni valuti brez konverzije, pri katerem bo preračun v evre izveden po tečajih mednarodnih kartičnih sistemov. Najbolj natančni in radovedni jih lahko preverijo na spletnih straneh posameznih kartic.
Na združenju svetujejo dodatno pozornost tudi pri morebitnih nadomestilih (angleško surcharge), ki se lahko pojavijo pri posamezni transakciji in jih potrjujemo sami. Posebna previdnost je potrebna pri bankomatih nebančnih verig (Euronet, Auro Domus, ATM …), ki so pogosto na najboljših lokacijah, a so dvigi običajno dražji. Če kljub priporočilom zaradi raztresenosti izberete napačen bankomat in izplačilo v domači valuti (s konverzijo), lahko transakcijo pred dokončno potrditvijo praviloma še vedno prekinete in poiščete drug bankomat, ki vas ne bo tako udaril po žepu.
Brez konverzije
Pred dilemo, ali izbrati možnost plačila v lokalni valuti ali domači (evrski) valuti, se lahko znajdemo tudi pri plačevanju blaga ali storitve na prodajnih mestih oziroma POS-terminalu. Tudi tam izberite plačilo v lokalni valuti, saj bo pri plačilu s konverzijo v evre znesek preračunan po tečaju trgovčeve banke, kar je pogosto manj ugodno.
Odkar je tudi Hrvaška kot najljubši turistični cilj Slovencev postala članica evrskega območja, naši turisti od svojih bank precej manj pogosto dobivajo obvestila o pribitkih na menjalni tečaj Evropske centralne banke (ECB). Pred štirim leti je namreč začela veljati evropska uredba, po kateri morajo po vsaki opravljeni kartični transakciji z valutno konverzijo v državah, katerih nacionalna valuta ni evro, elektronsko razkriti pribitek na menjalni tečaj ECB. Stroški pri transakcijah s karticami se zaradi tega niso spremenili, je pa tak SMS sprva povzročal nekaj zbeganosti in dvomov. SMS-obvestila o pribitku glede na referenčni tečaj ECB v odstotkih še vedno lahko pričakujemo v državah, ki niso članice evrskega območja. Stranke obveščajo o pribitku le pri transakcijah, pri katerih se opravlja valutna menjava na izdajateljski strani. Če stranka izbere konverzijo na napravi, obvestila o pribitku od banke izdajateljice ne dobi. Skrb ob SMS-obvestilu je torej odveč. Nasprotno, obvestilo je celo dokaz o pravilni izbiri izplačila v lokalni valuti oziroma brez konverzije.
Sicer pa je pred odhodom na počitnice pametno preveriti veljavnost svojih plačilnih kartic in višino razpoložljivega limita porabe. Tega lahko po potrebi tudi začasno povišate v poslovalnicah ali z oddajo vloge v spletni banki. Ker nesreča nikoli ne počiva, lahko za dodatno varnost svojih kartic poskrbite z naročilom na varnostno SMS-sporočilo, ki vas obvesti o dvigih. Za primer izgube ali kraje kartice je mogoče skleniti tudi dodatno zavarovanje. Pri ZBS priporočajo še, da po možnosti vzamemo s seboj kartici sistemov Visa in Mastercard, ki jih je mogoče uporabiti na okrog 30 milijonih prodajnih mest. Razširjenost kartic enega ali drugega mednarodnega kartičnega sistema je po svetu različna. Tudi z vidika varnosti je smiselno znesek, ki ga lahko porabite v okviru svojih zmožnosti, porazdeliti na dve kartici. Ob morebitni izgubi, kraji ali zlorabi ene kartice bi namreč še vedno razpolagali z drugo mednarodno plačilno kartico. Fizično kartico je smiselno vzeti s seboj, tudi če uporabljate digitalizirano kartico v telefonu. V tem je dobro imeti shranjeno tudi kontaktno številko banke za nujne primere, kot sta izguba in kraja kartice.
Ob tem nas bančniki znova opominjajo, da je kartice vedno treba hraniti na varnem in pod nadzorom ter poskrbeti, da nas nihče ne opazuje pri vnosu PIN-številke, ki naj bo tudi bolj domiselna od priljubljenih kombinacij 1234 ali 1111. »Ne nasedajte elektronskim, telefonskim ali drugim sporočilom, četudi navidezno prihajajo od vaše banke ali hranilnice, s katerimi vas obveščajo o zlorabi vaše plačilne kartice in vas pozivajo, da razkrijete podatke o svoji plačilni kartici ali da jih vpišete v tako imenovane varnostne obrazce na spletu. O morebitnem takem dogodku obvezno takoj obvestite svojo banko ali hranilnico in z njo preverite vsebino sporočila. Banka ali hranilnica vam nikoli ne bo poslala elektronske pošte oziroma vas poklicala po telefonu ter vas povpraševala po podatkih o plačilni kartici in geslih,« poudarjajo na ZBS.
Nove prevare
Upravičeno, saj so v zadnjem obdobju zaznali novo pogruntavščino nepridipravov, ki zlasti počitniško in praznično razpoloženje skupaj z našo sproščenostjo radi izkoristijo za praznjenje naših denarnic in računov. V teh dneh opažajo povečano število poskusov SMS-prevar z lažnim predstavljanjem družinskih članov. Goljufi se predstavljajo kot družinski člani – običajno kot otrok – in trdijo, da so izgubili telefon ali da imajo drugo številko. Pošiljatelji pogosto pozovejo k nadaljnji komunikaciji prek aplikacij, kot sta WhatsApp ali Viber, nato pa pod pretvezo nujnosti prosijo za finančno pomoč ali občutljive podatke. Ob sporočilih »Živjo mama, to je moja nova številka« ali »Mami, izgubil sem telefon, piši mi na novo številko« kaže prej vendarle vse skupaj preveriti vsaj še na otrokovi dozdajšnji številki.
