V sodobnem svetu je videonadzor vseprisoten. Kamere srečujemo na vsakem koraku – v trgovinah, zdravstvenih ustanovah, na upravnih enotah in v poslovnih prostorih. Toda kaj se zgodi, ko kamero postavimo pred svoja vrata? Ali je snemanje lastne posesti dovoljeno? Ste kot mimoidoči že opazili nadzorno kamero na zasebnem domu, ki zajema tudi del javne poti? Morda imate soseda, ki ima kamero na balkonu in snema vašo teraso? Ali ste opazili kamero, a nikjer ni bilo obvestila, da je območje pod nadzorom? Seveda velja preveriti vsak posamezen primer posebej, če pa sledimo veljavni zakonodaji, pa bi lahko v vseh teh primerih govorili o domnevnih kršitvah videonadzora v zasebne namene.
Videonadzor je močno orodje, saj vsaka kamera, ki posname prepoznaven obraz, registrsko tablico ali vzorec vedenja, že obdeluje osebne podatke. Zato zanj veljajo stroga pravila, ki jih določata Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) in slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Ta pravila veljajo za vse – fizične osebe, podjetja, lastnike hiš in stanovalce blokov.
Zaščita lastnine
Če se osredotočimo na na varovanje ljudi ali premoženja zasebnikov, drži, da ima vsak med nami pravico zaščititi svojo lastnino – nepridipravov ni malo, kot pogosto poročajo črne kronike – in ker so nadzorne kamere cenovno dostopne in enostavne za uporabo, mnogi lastniki domov posežejo po tej rešitvi. Razvoj na tem področju je bil bliskovit in nekoč le redkim izbrancem z debelejšo denarnico dostopen videonadzor domačega ognjišča je danes za vse več ljudi nekaj običajnega: že cenovno dostopne tehnologije omogočajo celo, da dogajanje na domačem vrtu ali kuhinji spremljamo kar prek mobilne aplikacije.
Oglejmo si dva osnovna primera: videonadzor stanovanja v bloku in videonadzor zasebne hiše. V stanovanju je nadzor enostavnejši – dovolj je, da v notranjosti namestite kamero, usmerjeno proti vhodnim vratom. Ker kamera ne snema skupnih prostorov, soglasje sosedov ni potrebno. Videonadzor hiše pa zahteva več zunanjih kamer. Poleg tehničnih vidikov, kot so zaščita pred vremenskimi vplivi, je treba upoštevati tudi zasebnost sosedov in mimoidočih. Ti zagotovo ne bodo navdušeni, če bo kamera zajemala njihov vrt, kjer preživljajo prosti čas.
V imenu zaščite premoženja in osebne varnosti ni dovoljeno vse, saj se vaša pravica do varovanja konča tam, kjer se začne pravica sosedov in drugih ljudi do zasebnosti.
Večstanovanjske stavbe
Poglejmo primer videonadzora v skupnih prostorih večstanovanjske stavbe. Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da zanj veljajo splošna pravila varstva osebnih podatkov, dodatno pa tudi stanovanjski zakon. Ta določa, da se za posle rednega upravljanja – kamor sodi tudi videonadzor – zahteva soglasje solastnikov, katerih deleži skupaj presegajo 50 odstotkov. To velja za skupne prostore.
Če pa gre za snemanje zgolj pred vhodom v stanovanje (npr. z domofonsko kamero), ki se uporablja izključno za zasebne namene, zakonodaja o varstvu osebnih podatkov ne velja.
Kakšna ključna priporočila bi informacijski pooblaščenec predlagal ljudem, ki zaradi varovanja zasebne lastnine razmišljajo o postavitvi videonadzora? Kot prvo, naj posameznik pred namestitvijo kamere, s katero bi nadziral vstope v lastne prostore, pretehta, ali je to res nujno. Če je, naj bo kamera usmerjena tako, da bo zajela le kar je nujno potrebno.
Izvajalec snemanja mora namreč poskrbeti, da bo v čim večji meri omejil poseganje v zasebnost posameznikov, ki bi se lahko pojavili v nadzorovanem območju. Poleg tega posnetkov ne sme uporabljati za druge namene kot za varovanje lastnega doma, saj je uporaba takšnih posnetkov za kakršenkoli drug namen, kot je namen varovanja vstopa v lastne prostore, nezakonita. Objavljanje posnetkov na spletu ali posredovanje tretjim osebam je torej prepovedano.
Za prijavo potrebno dokazila
Če kamera snema javni prostor ali posnetke uporablja za več kot le domačo rabo, in so na njih posamezniki prepoznavni, gre že lahko za sum kršitve varstva osebnih podatkov.
Kdaj informacijski pooblaščenec lahko uvede inšpekcijski postopek? Le ob utemeljenem sumu kršitve zakonodaje in če je to v javnem interesu, ker dejanje pomembno posega v zasebnost posameznika ali družbe.
Kot dodajajo, informacijski pooblaščenec običajno ne ukrepa, če fizična oseba snema (delno) javni prostor, a posnetke uporablja le za domačo rabo, posnetkov ne deli z nepooblaščenimi osebami ali objavi na spletu in če ti posnetki nimajo resnega vpliva na zasebnost drugih. »Za utemeljen sum kršitve morajo obstajati konkretni dokazi, na primer posnetek ali zaslonska slika, ki kaže, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti ali da posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo.«
Če sumite, da je zasebnik s svojo kamero prestopil mejo dopustnega, lahko prijavo skupaj z dokazili pošljete na e-naslov gp.ip@ip-rs.si ali oddate obrazec, dostopen na spletni strani informacijskega pooblaščenca.
Po pravico na sodišče
Kdor meni, da je bil žrtev neupravičenega snemanja, lahko svoje pravice uveljavlja tudi pred sodišči. Videonadzor lahko pomeni poseg v pravico do zasebnosti, ki je ustavno varovana in zaščitena tako civilnopravno kot kazenskopravno, kar pomeni, da je mogoče zoper osebo, ki snema, sprožiti tudi odškodninski ali kazenski postopek.
Posameznik lahko s tožbo in skladno z obligacijskim zakonikom zahteva, da sodišče odredi prenehanje videonadzora in zahteva odškodnino, če je zaradi snemanja nastala škoda.
Še resnejše so posledice, če nekdo neupravičeno snema druge v prostorih, kjer imajo ti upravičeno pričakovano zasebnost – na primer skozi okna dnevne sobe. Takšno početje je lahko kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu Kazenskega zakonika. Kazenski pregon se začne na predlog prizadete osebe, ki mora dogodek prijaviti policiji.
Lani je informacijski pooblaščenec prejel 224 prijav domnevno nezakonitega videonadzora, vendar, kot dodajajo pri informacijskem pooblaščencu, prijave, ki so se nanašale na sum nezakonitega izvajanja videonadzora tuje zasebne lastnine ali javnega prostora v veliki večini niso vsebovale ustreznih dokazov, zaradi katerih bi informacijski pooblaščenec sprožil inšpekcijski postopek v javnem interesu.
So pa bili v inšpekcijskih postopkih obravnavani primeri nezakonitega snemanja znotraj delovnih prostorov, kjer so delodajalci posnetke uporabljali v nasprotju z zakonodajo. Zaradi ugotovljenih kršitev so bile izrečene globe v skupni višini 39.250 evrov.
Višina globe je sicer odvisna od statusa in odgovornosti kršitelja. Fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti, je lahko kaznovana z globo med 100 in 1000 evrov. Samostojni podjetniki in posamezniki, ki opravljajo dejavnost, tvegajo globo od 1000 do 2000 evrov, odgovorne osebe pravnih subjektov pa med 500 in 2000 evrov. Pravne osebe lahko doletijo globe od 4000 do 10.000 evrov, če pa gre za srednja ali velika podjetja, se ta znesek povzpne na 8000 do 20.000 evrov. N
