Ko statistiki razkrijejo naše prehranske navade, se pokaže zgodba, polna nasprotij. Slovenska polja rodijo skoraj enako kot pred desetletjem, živina se pase v skoraj nespremenjenem številu, a cene v trgovinah pripovedujejo povsem drugačno zgodbo – zgodbo o draginji, ki grize v naše denarnice. Medtem ko največ denarja še vedno namenimo za meso in kruh, se pravo presenečenje skriva na tretjem mestu. To ni kava, niso jogurti ali rastlinska olja. To je čokolada.
Ta sladka pregreha se je na seznamu naših prioritet zavihtela visoko in po porabi prehitela številna druga, bolj osnovna živila. Kaže, da si v negotovih časih radi privoščimo kanček sladke utehe, ne glede na ceno, ki je vse višja.
Dražji kruh, olivno olje …
Pred svetovnim dnevom hrane je Statistični urad RS (Surs) objavil podatke o tem, kaj se dogaja na naši poti od njive do mize. Medtem ko kmetje ohranjajo stabilnost, se v trgovinah odvija drama. Od leta 2019 so se cene osnovnih živil močno povišale. Kilogram kruha, za katerega smo leta 2019 v povprečju odšteli 2,27 evra, nas je lani stal že 3,42 evra. A to ni nič v primerjavi z olivnim oljem, ki je postalo pravo razkošje – njegova cena je poskočila s 7,92 evra na vrtoglavih 13,82 evra za liter. Tudi za meso smo morali seči globlje v žep, saj se je povprečna cena za kilogram zvišala s 7,95 na 10,75 evra.
Kako se ta cenovni vihar odraža v naših nakupovalnih navadah? Podatki za leto 2022 kažejo, da je povprečno gospodinjstvo za hrano namenilo 14 odstotkov svojih izdatkov, kar na leto znese 3698 evrov. Na vrhu seznama pričakovano ostajajo meso, za katero smo na leto odšteli 682 evrov, ter kruh in pekovski izdelki s 477 evri. Najmanjši strošek so predstavljala jajca, za katera smo v celem letu porabili le 38 evrov.
Udarec za prašičerejo
Pogled na delo slovenskih kmetov v zadnjem desetletju razkriva neverjetno vztrajnost. Pridelava krušnih žit, osnove naše prehrane, ostaja presenetljivo stabilna. Lani smo na približno 33.000 hektarjih pridelali skoraj 161.000 ton krušnih žit, pri čemer sta pšenica in pira predstavljali kar 95 odstotkov celotnega pridelka. Ta številka je skoraj enaka kot leta 2015, z manjšim nihanjem navzgor leta 2016. Tudi v živinoreji, ki je srce marsikatere kmetije, je opaziti podoben vzorec. Število govedi je ostalo razmeroma stabilno, pri drobnici večjih sprememb ni bilo. Lani smo tako vzredili 454.000 glav goveda, 117.000 ovc in 25.000 koz.
Seveda pa ni vse nespremenjeno. Skupno število živine se je v obdobju 2015–2024 vseeno zmanjšalo, največji udarec pa je doživela prašičereja, kjer smo imeli največji upad. Lani smo vzredili 232.000 prašičev. Rahlo upada tudi pridelava krompirja, ki ga je bilo lani pridelanega nekaj manj kot 75.000 ton. Po drugi strani naši sadovnjaki ponujajo bogastvo okusov; v intenzivnih nasadih smo pridelali približno 65.400 ton sadja, med katerim s 50.654 tonami kraljujejo jabolka.
