Mladost je obdobje velikih prehodov: iz izobraževanja v zaposlitev, od bivanja pri starših k samostojnemu življenju, k polni politični in družbeni participaciji. Ti prehodi so danes polni izzivov, ki so med seboj pogosto prepleteni.
Mladi v Sloveniji so sicer po podatkih statističnega urada (SURS) visoko izobraženi in relativno uspešni pri iskanju zaposlitve v primerjavi s povprečjem EU, a se hkrati soočajo z ogromno oviro pri osamosvajanju zaradi stanovanjske krize, kar ostaja njihov ključen izziv. Visoke cene najemnin in nepremičnin mladim otežujejo ali celo onemogočajo osamosvojitev. V Sloveniji je to postal eden najbolj perečih problemov, saj povprečne plače ne dohajajo rasti cen nepremičnin, javnih najemnih stanovanj pa primanjkuje.
Drug pomemben problem se nanaša na duševno zdravje. Pritiski v šoli in službi, socialna primerjava na družbenih omrežjih, negotova prihodnost in okoljska kriza prispevajo k porastu tesnobe, depresije in drugih duševnih stisk med mladimi. Dostop do strokovne pomoči je pogosto otežen zaradi dolgih čakalnih vrst in stigme.
Vprašanje okoljske krize mlade danes posebej bremeni, saj se zavedajo, da bodo posledice podnebnih sprememb najbolj prizadele njihovo generacijo in generacije, ki prihajajo za njimi. To povzroča tako imenovano ekoanksioznost in občutek nujnosti ukrepanja, ki ga pri starejših generacijah pogosto pogrešajo.
