V šoli, v službi ali v prostem času se lahko srečujemo z ljudmi različnega kulturnega porekla. »Kulturna inteligenca«, ki nam omogoča razumevanje in prilagajanje različnim kulturnim kodam, pa je ključnega pomena za spodbujanje sobivanja.
Kaj pomeni biti inteligenten? Uspešno rešiti logični test? Rešiti enačbo? Imeti dober spomin? Inteligenca je bila dolgo časa omejena na rezultat inteligenčnega kvocienta (IQ). Vendar pa so že v dvajsetih in štiridesetih letih 20. stoletja ameriški psihologi, kot so Edward Thorndike, Louis Thurstone in Raymond Cattell, poudarjali obstoj različnih oblik inteligence.
V osemdesetih letih je ameriški psiholog Robert Sternberg predlagal pristop, ki razlikuje tri dopolnjujoče si razsežnosti: analitično inteligenco (sklepanje, primerjanje, reševanje problemov), ustvarjalno inteligenco (domišljija, soočanje z novostmi) in praktično inteligenco (prilagajanje okolju, učinkovito delovanje). Po njegovem pristopu biti inteligenten predvsem pomeni znati doseči svoje življenjske cilje v danem kontekstu z uporabo svojih moči in nadomeščanjem svojih šibkosti.
Interakcija v večkulturnih okoljih
Pojem kulturne inteligence (CQ) pa se je razvil kot nadaljevanje Sternbergovega dela. Leta 2003 sta ga predlagala Earley in Ang, in opredeljuje sposobnost razumevanja kulturnih razlik, prilagajanje nanje in učinkovito delovanje v večkulturnih okoljih. Prvotni cilj je bil pojasniti, zakaj so nekateri izseljenci (ekspatriati) na mednarodnih misijah uspešnejši od drugih. Raziskovalci so tako opredelili štiri dopolnjujoče si razsežnosti kulturne inteligence.
Metakognitivna razsežnost ustreza sposobnosti zavedanja lastnih kulturnih predsodkov ter prilagajanja načina razmišljanja in interakcije glede na kontekst. Francoski menedžer je na primer morda navajen izražati kritike zelo neposredno. Ko se sooči s sogovorniki iz kulturnega okolja, kjer so kritike izražene bolj implicitno, razume, da je njegov slog lahko dojet kot preveč grob. Zato prilagodi svoj pristop, da bi olajšal sodelovanje.
Kognitivna razsežnost se nanaša na splošno znanje o drugih kulturah, njihovih normah in praksah: na primer vedeti, da na Japonskem izmenjava vizitk sledi natančnemu ritualu, da se v Nemčiji vsaka zamuda dojema kot resnično pomanjkanje spoštovanja ali da je v Združenih državah Amerike »small talk« (nepomemben pogovor) med sestankom nujen korak, preden se preide k bistvu.
Motivacijska razsežnost odraža željo in zaupanje, potrebna za interakcijo z ljudmi iz različnih kultur. Najdemo jo na primer pri študentih, ki se prostovoljno odločijo pridružiti mednarodni ekipi, čeprav bo to zahtevalo več komunikacijskega napora.
Vedenjska razsežnost pa se nanaša na sposobnost konkretnega prilagajanja verbalnega in neverbalnega vedenja med medkulturno interakcijo. To lahko vključuje upočasnitev govora, prilagajanje tona glasu ali prilagajanje razdalje do sogovornika, odvisno od kulturnega konteksta.
Bistvena veščina
Številne raziskave potrjujejo pozitivne učinke kulturne inteligence. Pomaga na primer izseljencem pri boljšem prilagajanju in zmanjševanju anksioznosti, izboljšuje vodenje in uspešnost večkulturnih ekip ter spodbuja sodelovanje in inovacije z lažjo izmenjavo znanja.
Kulturna inteligenca, ki je bila sprva zasnovana za podporo vodstvenim kadrom na misijah v tujini, je danes prepoznana kot bistvena veščina v številnih kontekstih: v službi, v šoli in tudi v vsakdanjem življenju, povsod, kjer se srečujejo ljudje iz različnih kultur.
Raziskave kažejo tudi, da se te veščine lahko naučimo in jo razvijamo. Medkulturno usposabljanje, bodisi v obliki tečajev, iger vlog ali simulacij, omogoča boljše razumevanje kulturnih razlik. Kljub temu so se kot najučinkovitejše izkazale predvsem izkušnje s popolno potopitvijo v okolje: projekti v večkulturnih ekipah ali bivanje v tujini trajno krepijo kulturno inteligenco.
Kaj razkriva študija med študenti inženirstva
Kulturna inteligenca zadeva veliko večino študentov, ki se bodo učili in delali v večkulturnih okoljih. V tej luči smo v Franciji izvedli študijo med študenti inženirstva na mednarodni izmenjavi, da bi razumeli, kako lahko ta izkušnja okrepi njihovo kulturno inteligenco.
Konkretno, njihovo kulturno inteligenco smo ocenili z znanstveno priznanim vprašalnikom, ki so ga izpolnili dvakrat: pred odhodom in po vrnitvi. Ta longitudinalna metodologija omogoča primerjavo začetnih in končnih ravni ter merjenje razvoja različnih razsežnosti kulturne inteligence.
Rezultati so jasni: mednarodna izkušnja znatno izboljša kulturno inteligenco, zlasti pri tistih, ki so pred tem malo potovali ali niso bili spontano odprti do drugih kultur. Z drugimi besedami, bolj kot si »novinec«, bolj napreduješ. Temu pravimo »učinek prvega stika«: ob prvem daljšem stiku z drugo kulturo je vsak posameznik prisiljen pretehtati svoja stališča.
Ti rezultati imajo neposredne posledice za izobraževanje bodočih inženirjev. Mednarodno sodelovanje ni le prednost, ki jo je treba poudariti v življenjepisu: je edinstvena priložnost za razvoj presečnih veščin, ki so danes v svetu dela nepogrešljive. Delodajalci od svojih sodelavcev pričakujejo, da niso samo tehnično usposobljeni, ampak tudi sposobni prilagajanja večkulturnim okoljem in učinkovitega sodelovanja onkraj meja.
Naši rezultati so skladni z drugimi raziskavami, ki kažejo, da kulturna inteligenca presega zgolj okvir bivanja v tujini. Spodbuja mirno sobivanje z zmanjševanjem predsodkov, pomaga pri boljšem sodelovanju pri delu ali študiju in nazadnje, vsakogar pripravi na delovanje v mednarodnem okolju. Šole in univerze imajo pri tem ključno vlogo: z razvijanjem teh veščin ne prispevajo samo k oblikovanju bolj prilagodljivih strokovnjakov, ampak tudi k izgradnji bolj vključujoče družbe.
***
Ta članek je bil prvotno objavljen na spletni strani The Conversation pod licenco Creative Commons. Preberite izvirni članek. Na tem mestu je objavljen z izrecnim dovoljenjem avtoric.
