Mnoge v Nemčiji je te dni vznemirila novica o morebitnem testiranju kontroverznega pripomočka proti posilstvu, znanega kot — »penisova past«, ki pa sproža več pomislekov. Medtem ko si nekateri obetajo večjo varnost za ženske, strokovnjaki in organizacije za pravice žensk svarijo pred lažnim občutkom varnosti in nevarnostjo stopnjevanja nasilja.

Zamisel, ki se je porodila v Južni Afriki, državi z eno najvišjih stopenj spolnega nasilja na svetu, naj bi sedaj prek študije priznanega nemškega inštituta Fraunhofer prišla tudi v Evropo. Gre za »past« proti posilstvu, marketinško poimenovan Rape aXe, ki si ga ženska lahko vstavi kot tampon. V notranjosti nosi ostre, nazaj obrnjene bodice, ki se v primeru penetracije neizbrisno zasidrajo v penis storilca. Odstranitev je mogoča samo s kirurškim posegom, kar naj bi zagotovilo lažjo identifikacijo in obsodbo posiljevalca.

 

 

Prvotna novica je v nemških medijih povzročila val odzivov. Predstavljala je upanje za nekatere, toda hkrati sprožila alarm pri organizacijah za pravice žensk, kot je Terre des Femmes. Kljub navedbam o vpletenosti inštituta Fraunhofer, pa zaenkrat ni uradne potrditve o kakršnikoli tovrstni študiji, kar postavlja celotno zgodbo na splošno pod vprašaj.

Glasne kritike

Kritiki, med njimi izjemno glasna organizacija Terre des Femmes, opozarjajo na temeljno težavo tovrstnih pripomočkov. »Ponovno bi bila ženska tista, ki je odgovorna za lastno zaščito,« so pojasnili za nemški RTL. Namesto da bi se družba osredotočila na preprečevanje nasilja in spremembo miselnosti storilcev, se odgovornost prelaga na morebitne žrtve. To po njihovem mnenju pošilja napačen signal: da morajo biti ženske v nenehni pripravljenosti na napad in paziti nase.

Izumiteljica naprave Sonette Ehlers iz Južne Afrike je idejo dobila po pogovoru z žrtvijo posilstva, ki ji je dejala: »Če bi le imela tam spodaj zobe.«

S tem, kot poudarjajo, odvračamo pozornost od nujnosti osredotočanja na vedenje storilcev in družbena razmerja moči, ki so v jedru problema spolnega nasilja. Namesto opolnomočenja žensk bi takšen pripomoček lahko prispeval k normalizaciji strahu in ustvarjal iluzijo varnosti.

Eden ključnih pomislekov je možnost eskalacije nasilja. Čeprav bi »penisova past« povzročila bolečino storilcu, ni nobenega zagotovila, da bi ta zaradi tega prenehal z napadom. Ravno nasprotno, strokovnjaki s področja kriminologije in psihologije svarijo, da bi lahko poškodba pri storilcu sprožila še večjo agresijo.

Več dosedanjih poskusov

Eden od patentov za takšno past. / Foto: Wikipedia/pd

Eden od patentov za takšno past. / Foto: wikipedia/pd

»V konkretni situaciji obstaja povečano tveganje za eskalacijo po poškodbi storilca. Žrtev mu je v najslabšem primeru še vedno prepuščena na milost in nemilost in ne more pobegniti,« opozarjajo pri Terre des Femmes. Poudarjajo tudi, da takšen izdelek žrtve ne ščiti pred travmatično izkušnjo samega napada.

Izumiteljica naprave, Sonette Ehlers iz Južne Afrike, je idejo dobila po pogovoru z žrtvijo posilstva, ki ji je dejala: »Če bi le imela tam spodaj zobe.« Kljub več kot desetletju medijske pozornosti in poskusov zbiranja sredstev, izdelek nikoli ni zaživel v množični proizvodnji. Razlogi so večplastni — od etičnih pomislekov do praktičnih vprašanj o učinkovitosti in varnosti.

Zgodovina pozna več poskusov razvoja podobnih naprav zoper posilstvo, vendar nobena ni dosegla širše uporabe. Večina strokovnjakov se strinja, da tehnološke rešitve ne morejo nadomestiti sistemskih sprememb – izobraževanja, ozaveščanja in ničelne tolerance do spolnega nasilja. Poleg tega večino posilstev ne zagrešijo neznanci na ulici, temveč osebe, ki jih žrtev pozna, kar postavlja pod vprašaj uporabnost tovrstnih pripomočkov v najpogostejših scenarijih.

Priporočamo