Vsako leto, ko se poletna vročina dotakne obale Jadranskega morja, se v mislih porodi vprašanje: ali bo morje ostalo kristalno čisto ali pa se bomo ponovno soočili z gostimi, rjavkastimi preprogami alg in z zloglasno sluzjo, ki kvari poletno idilo?
Vprašanje ni zgolj vprašanje estetike. Pojav, znan kot cvetenje morja, in njegov še bolj neprijeten sorodnik, sluzenje morja, predstavljata grožnjo za morski ekosistem, ribištvo in nenazadnje za turizem.
Letos ni nič drugače. Medtem ko se kopalci veselijo sončnih dni, morski biologi s skrbjo opazujejo satelitske posnetke in merijo podatke v morju. Napovedati, ali se bo pojav ponovil in v kakšnem obsegu, je sicer izjemno težko, ker gre za kompleksno kombinacijo med podnebjem, oceanografijo in človekovim vplivom.
Gnojilo za alge
Vzroki za oba pojava so v osnovi podobni in so posledica procesa, imenovanega evtrofikacija. Gre za prekomerno obogatitev morja s hranili, predvsem z dušikom in fosforjem. Ta hranila, ki v Jadransko morje pritekajo pretežno z rekami, kot je reka Pad, delujejo kot gnojilo za mikroskopske alge oziroma fitoplankton.
Ko se temperatura morja dvigne nad približno 20, 22 stopinj Celzija in je na voljo dovolj sončne svetlobe ter hranil, pride do eksplozivne rasti fitoplanktona. Morje se obarva rjavkasto, zelenkasto ali celo rdečkasto. Temu potem rečemo »cvetenje morja«.
Sluzenje pa je še korak naprej. V določenih stresnih pogojih, kot so visoke temperature in pomanjkanje hranil po končanem cvetenju, začnejo alge in bakterije izločati ogromne količine sluzaste snovi – polisaharidov. Ta sluz se združuje v lepljive agregate, od majhnih kosmičev do večmetrskih preprog, ki lebdijo v vodi ali na gladini. Natančnejša pojasnila glede pojmov lahko najdete na staneh Nacionalnega inštituta za biologijo.
Znanstveniki so previdni pri napovedih za letošnje poletje, vendar opozarjajo na trende. Podnebne spremembe prinašajo višje temperature morja, kar podaljšuje obdobje, ugodno za rast alg.
Sluzasti agregati
V Italiji, kjer je vpliv reke Pad največji, pojav pozorno spremljajo in pri tem uporabljajo visoko tehnologijo. Dr. Paola Del Negro, generalna direktorica Nacionalnega inštituta za oceanografijo in geofiziko (OGS), je v sporočilu za javnost ob enem od preteklih pojavov zapisala: »Gre za pojav, pri katerem fitoplankton, ki ga stimulirajo močni dotoki hranil iz rek, kot je Pad, in visoke temperature, sprošča organsko snov, ki se nato združuje v sluzaste agregate. Naši oceanografski opazovalni sistemi nam omogočajo, da te pojave spremljamo skoraj v realnem času in razumemo njihovo dinamiko.«
Sluzenje morja se je v Jadranu pojavljalo, preden smo ga ljudje s svojimi izpusti in drugimi vplivi okrepili. Sluz se je pojavila in potem izginila. To so nekakšni cikli. Pojav pa utegne biti zaradi visokih temperatur, kot rečeno, bolj pogost.
To ni samo slovenski problem. Na Hrvaškem se soočajo z enakimi vprašanji. Tako tudi o tem, kako varno je plavanje v takšni vodi. Dr. Tamara Đerek z Inštituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu je na vprašanje hrvaškega portala morski.hr pred časom odgovorila: »Ta sluz sama po sebi ni strupena niti škodljiva in ni razloga za paniko. Gre za naravni pojav, ki se občasno zgodi. Res pa je, da je neprijeten, saj se nam lepi na kožo, lase in kopalke. Vendar to ni znak onesnaženja v smislu fekalij.«
Nehvaležne napovedi
Ali lahko to poletje torej pričakujemo težave? Dolgoročne napovedi so nehvaležne, vendar je ključnih dejavnikov več. Obilne padavine pozimi in spomladi povečajo pretok rek in s tem vnos hranil v morje. To ustvarja zalogo za poletno cvetenje. Nadpovprečno topla pomlad in zgodnje poletje pospešita presnovo organizmov in hitreje sprožita cvetenje. Dolga obdobja sončnega in mirnega vremena brez burje so ključna za nastanek večjih sluzastih formacij na gladini.
Zaenkrat kaže, da so temperature Jadrana skladne z naraščajočim trendom zadnjih let. Dotok hranil ostaja stalen problem. Končna sodba pa bo odvisna od vremena v prihodnjih tednih. Nekaj močnejših neviht ali obdobje burje lahko pojav prepreči ali ga omili. Dolgotrajna vročina in stabilno vreme pa lahko prineseta bolj sluzasto površje.
