Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je Izraelskim obrambnim silam (IDF) ukazal, naj kljub notranjim in mednarodnim obsodbam okrepijo ofenzivo na mesto Gaza.
Medtem ko mednarodno združenje strokovnjakov za genocide obtožuje Izrael, da izvaja genocid, je bilo v torek, 2. avgusta, na dolžnost vpoklicanih okoli 40.000 vojaških rezervistov. Dodatnih 90.000 naj bi bilo mobiliziranih do konca prvega četrtletja leta 2026. Vendar poročila kažejo, da število tistih, ki so pripravljeni sprejeti ukaze, upada.
V Izraelu je za tiste, ki končajo srednjo šolo, obvezno služenje vojaškega roka, ki traja od 18 do 36 mesecev, z nekaterimi izjemami. Temu sledi obvezna rezervna služba za nekatere enote, običajno do 40. leta starosti. Po napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 je bilo na dolžnost vpoklicanih 360.000 rezervistov, poleg 100.000 srednješolcev, ki so bili že na aktivni dolžnosti.
Odzivnost brez primere
To je bila ena največjih mobilizacij v zgodovini Izraela. Odzivnost je dosegla 120 odstotkov, kar je brez primere, saj so se Izraelci zedinili, za služenje pa so se odločili tudi tisti, ki niso bili vpoklicani.
Poročila kažejo, da poveljniki po skoraj dveh letih spopadov zdaj težko najdejo dovolj rezervistov, ki bi bili pripravljeni služiti. Nekateri izračuni kažejo na 30-odstotni upad napotitev v rezervno sestavo. Kan, izraelska nacionalna radiotelevizija, ocenjuje, da je upad bližje 50 odstotkov.
Razlogi tistih, ki se odločijo, da ne bodo izpolnili svoje vojaške dolžnosti, so različni. Poročilo levičarskega izraelskega medija, +972mag, ocenjuje, da je le približno 1500 vojakov, kar je približno 1,5 odstotka, med oktobrom 2023 in aprilom 2025 zavrnilo služenje iz ideoloških in etičnih razlogov.
Večina jih je zavrnila služenje, ker so postali utrujeni od vojne, ki ni prinesla rešitve niti ni uspela vrniti izraelskih talcev, ki jih je zajel Hamas. Mnogi trpijo zaradi fizične in čustvene izčrpanosti.
Ne glede na motiv za nepripravljenost dela izraelskih rezervistov, da bi nadaljevali z bojevanjem, vse to predstavlja potencialno težavo za Netanjahuja pri njegovem prizadevanju za izkoreninjenje Hamasa v Gazi – ali v bitkah na drugih frontah. Preprosto povedano, Izraelske obrambne sile ne morejo izvajati svojih operacij brez zadostnega števila vojakov.
Politična teža
Tudi če število zavrnitev ne doseže prelomne točke, imajo javne izjave o zavrnitvi služenja politično težo. V preteklosti so Izraelci že zavračali služenje kot sredstvo za izpodbijanje politik izraelske vlade.
Treba pa je razlikovati med manjšim številom izraelskih najstnikov, ki v celoti zavračajo vstop v IDF, in tistimi, ki so zavrnili svojo rezervistično dolžnost. Nekateri srednješolci, ki zavračajo služenje, se sklicujejo na ugovor vesti. To običajno storijo iz ideološkega prezira do IDF in zaradi zavračanja izraelske okupacije Palestincev.
Pismo o zavrnitvi služenja, ki ga je leta 2021 napisala skupina srednješolcev, je to jasno izrazilo: »Naša dolžnost je, da se upremo tej uničujoči resničnosti z združevanjem naših bojev in z zavračanjem služenja tem nasilnim sistemom – med katerimi je na prvem mestu vojska.«
Kot sem ugotovila v svoji raziskavi o izraelskem mirovnem in protiokupacijskem aktivizmu, so ti najstniki običajno odpravljeni kot radikalni anarhisti. Tudi rezervisti, ki se nočejo vrniti na služenje, v večini izraelske družbe niso dobro sprejeti, vendar so deležni določene mere podpore in sočutja, ker so že služili v IDF in tako izpolnili svojo nacionalno dolžnost.
Kot je nedavno v komentarju za New York Times zapisal eden od tistih, ki so zavrnili služenje: »Zavračanje služenja ni izdaja države. Zavrnitev je edini način, da jo rešimo.«
Dolga zgodovina
Prvi pomemben val zavračanja služenja rezervistov se je sicer v Izraelu pojavil z izbruhom prve libanonske vojne leta 1982. Skoraj 3000 rezervistov je takrat podpisalo peticijo, v kateri so navedli, da se niso pridružili Izraelskim obrambnim silam, da bi »palestinski problem reševali z vojno«. Približno 160 je bilo zaprtih. Pojavilo se je gibanje, imenovano Ješ Gvul (Obstaja meja), ki je spodbujalo nadaljnje vale zavračanja služenja rezervistov in podpiralo zaprte.
Gibanje je spodbujalo selektivno zavračanje služenja na zasedenih palestinskih ozemljih kot odgovor na brutalno zatiranje prve palestinske vstaje leta 1987. Kot je v svoji knjigi Refusenik! zapisal izraelski akademik Benjamin Kidron, so razlikovali med »legitimnimi« dolžnostmi IDF pri obrambi Izraela in »nesprejemljivimi« nalogami na zasedenih ozemljih.
Med drugo intifado, ki se je začela leta 2000, je prišlo do novega vala selektivnih zavrnitev, pri čemer so si rezervisti pridobili določeno legitimnost s tem, da so »govorili z avtoriteto nekoga, ki je prišel neposredno s terena«.
Grožnje z zavrnitvijo služenja so bile uporabljene tudi kot sredstvo pritiska pri drugih vprašanjih, ki prevladujejo v izraelski družbi. Na vrhuncu protestov proti predlaganim pravosodnim reformam poleti 2023 je tisoč elitnih izraelskih bojnih pilotov zavrnilo služenje, dokler reforme ne bi bile opuščene. Kot razlog so navedli, da vladni načrti ogrožajo izraelsko demokracijo.
Ker vse več Izraelcev javno nasprotuje izraelski vladi, bi val vojakov, ki zavračajo služenje, lahko vplival na Netanjahujevo zmožnost, da nadaljuje napad na Gazo, kot je načrtoval. Toda kot sta pokazali zadnji dve leti, se ni pustil prepričati niti domačim niti mednarodnim pritiskom, da bi opustil svojo vojno v Gazi. Malo verjetno je, da bo zdaj spremenil smer.
***
Ta članek je bil prvotno objavljen na spletišču The Conversation pod licenco Creative Commons. Preberite izvirni članek.
