Podjetje za biotehnologijo, ki v enajstih letih obstoja na trg ni spravilo niti enega samega produkta za spinalno kirurgijo, zdaj stavi na bitcoine. Podobno kot ducat drugih manjših, pretežno neuspešnih podjetij, ki kotirajo na londonski borzi. Mnogi pretvarjajo svoje denarne rezerve v najbolj znano kriptovaluto na svetu. Toda ta igra je tvegana. Kot opozarja strokovnjak: nekateri bodo veliko zaslužili, toda ob zlomu bodo mnogi potegnili kratko.
Kar se na papirju zdi kot domiselna rešitev za dvig vrednosti delnic in pritegnitev pozornosti vlagateljev, je v resnici izjemno tvegana finančna igra. Ta novi trend, znan kot »kripto zakladnice«, razkriva, kako se špekulativna mrzlica, značilna za obdobje ameriške administracije, širi v Evropo in preoblikuje poslovne modele podjetij, ki so morda že tako v težavah. Analitiki svarijo, da strategija ustvarja predvsem izhodne poti za lastnike in obuja spomine na pretekle finančne balone, od tako imenovane »dot-com« evforije do lanske manije z »meme delnicami«.
Ameriški vzor
Pionir te strategije je ameriško podjetje Strategy (nekdanji MicroStrategy), ki je leta 2020 pod vodstvom karizmatičnega Michaela Saylorja začelo agresivno vlagati v bitcoin. Pet let kasneje je z več kot 629.000 bitcoini v vrednosti 71 milijard dolarjev največji korporativni imetnik te kriptovalute na svetu. Njegova tržna kapitalizacija je z manj kot milijarde dolarjev leta 2020 poskočila na vrtoglavih 96 milijard.
Strategy je danes samo še po imenu podjetje za poslovno analitiko, saj v resnici deluje kot posrednik za vlaganja v omenjeno kriptovaluto. Njegova delnica se giblje skoraj v tandemu s ceno bitcoina.
Model pa je za vlagatelje privlačen. Zakaj? Prvič, vlagateljem omogoča posredno izpostavljenost do bitcoina preko nakupa delnic, ki so, v nasprotju s kriptovalutami, reguliran vrednostni papir. »Nekateri institucionalni vlagatelji morda ne morejo neposredno kupovati bitcoina zaradi lastnih investicijskih pravil ali regulatornih omejitev,« je nedavno za spletišče Sensemaker pojasnil Laith Khalaf iz investicijske hiše AJ Bell.
Drugič, trg je iz razlogov, ki begajo mnoge analitike, pripravljen plačati velike zneske. Tržna kapitalizacija podjetja Strategy je za približno 30 odstotkov višja od dejanske vrednosti bitcoinov, ki jih hrani. Podjetje to razliko izkorišča za nadaljnje nakupe in širitev.
Številni posnemovalci
Ta donosni model je navdihnil številne posnemovalce v ZDA, med katerimi izstopajo trgovec z elektroniko GameStop, ki je zaslovel kot »meme delnica«, japonsko podjetje Metaplanet, ki je nekakšen azijski Strategy, in celo medijska družba nekdanjega predsednika Trumpa, ki namerava zbrati 2,5 milijarde dolarjev za nakupe kriptovalut.
V Evropi je trend še v povojih, toda hitro se širi med podjetji, ki nimajo česa izgubiti. Gre večinoma za družbe, ki poslujejo z izgubo in kotirajo na borzi, kot je Aquis, alternativnem trgu za mikro podjetja in tvegane naložbe, ki ne izpolnjujejo strogih pogojev osrednje borze.
Nihanje vrednosti
Marsikje v Evropi regulativa sicer otežuje neposredno trgovanje s kriptovalutami, v nasprotju z ZDA, kjer so skladi, vezani na bitcoin, že uveljavljeni. To regulatorno praznino zdaj torej polnijo podjetja, ki postajajo nekakšni kriptoposredniki. Še en primer je agencija za spletno oblikovanje The Smarter Web Company, ki je po nakupu bitcoinov v vrednosti 271 milijonov dolarjev doživela šestkratno rast delnice v dveh tednih in postala tehnološki samorog, kot takšen pojav opisujejo nekateri.
Niso pa vsi tako optimistični. »Moj sum je, da bodo nekateri s tem zaslužili ogromno denarja,« ocenjuje Khalaf in hkrati opozarja na izjemno nihajnost vrednosti bitcoina. Največje sistemsko tveganje se pojavi, ko si podjetja denar za nakup kriptovalut izposojajo. Nenaden padec cene bi lahko sprožil verižno reakcijo prisilnih prodaj, saj bi morala podjetja pokriti svoje dolgove. To pa bi lahko destabiliziralo tako trg kriptovalut kot tudi širše finančne trge.
