Minuli petek je ameriški predsednik Donald J. Trump odpotoval v Rusijo, ruski predsednik Vladimir Putin pa se je prvič po napadu na Ukrajino odpravil na državniški obisk v eno izmed zahodnih držav. Protisloven in napačen zapis se nanaša na Trumpovo izjavo pred srečanjem na Aljaski, ko je zmotno pripisal to ozemlje Rusiji, čeprav ga je Amerika leta 1867 od Rusije odkupila. Drži pa, da je bil sprejem na rdeči preprogi na pregovorno hladnih aljaških tleh Putinov prvi obisk v zahodni državi po februarju 2022, saj je bil v zadnjih letih dobrodošel le v državah, ki simpatizirajo z njegovim režimom – v Belorusiji, Severni Koreji, na Kitajskem, v Uzbekistanu, Kirgizistanu, Združenih arabskih emiratih, Iranu in drugod. Takšne napake se pri 79-letnem Trumpu, ki se je v preteklosti rad ponorčeval iz napak svojega starejšega predhodnika Joeja Bidna, danes redno pojavljajo, vendar jih on sam in njegova ekipa ne obešata na veliki zvon.
Prvo srečanje Trumpa in Putina iz oči v oči po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo je med Ukrajince vneslo nemir. Trump je namreč po srečanju opustil več svojih prejšnjih zahtev, med drugim poziv k prekinitvi ognja, ter začel omenjati možnost, da bi Ukrajina večji del zasedenega ozemlja zamenjala za mir in ohranitev suverenosti. Ob tem zanemarja dejstvo, da o takšni odločitvi ukrajinski predsednik ne more odločati sam, temveč bi bil za to potreben referendum, ki pa v času ruskih napadov ni izvedljiv. Analitiki so ocenili, da je po srečanju – in poznejšem nastopu pred novinarji – delovalo, kot da je Putin gostitelj, Trump pa da je po skoraj triurni seansi s prekaljenim ruskim strategom kazal znake utrujenosti.
Putin je poskrbel, da je imel zadnjo besedo tudi na koncu srečanja. Ko je Trump tiskovno konferenco zaključil z nejasnim namigom o »verjetnem« ponovnem srečanju, ga je ruski predsednik pred svetovno javnostjo v angleščini povabil v Moskvo. S tem je Trumpa postavil v neroden položaj in posledično izzval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju poznavalcev je Putin s tem še enkrat pokazal, da ni eden izmed voditeljev, s katerimi bi Trump pometal.
Putinov premišljeni izbor besed
Putin, nekdanji agent KGB, ki se v vlogi predsednika in premierja kali že četrt stoletja, dobro ve, kako pritegniti Trumpovo pozornost – s ponudbo dobrega posla ali z laskanjem. Ali obojega hkrati. Na Aljaski se je odločil za taktiko laskanja.
Putinovo taktiko laskanja in poudarjanja skupnih točk med Ameriko in Rusijo je analiziral profesor Mark Galeotti, med drugim avtor knjige o vojaški zgodovini Rusije od njenih začetkov do danes. »V nasprotju z njegovim ameriškim kolegom predsednik Putin izbira besede zelo premišljeno,« je zapisal profesor. Na Aljaski je z laskanjem Trumpu dosegel svoje, hkrati pa pustil Evropo in Ukrajino v negotovosti.
Putinova taktika se je obrestovala. Evropske voditelje je močno zaskrbel Trumpov zasuk glede ključnih vprašanj, saj so v njegovih izjavah po srečanju prepoznali Putinove argumente v prid ruskemu napadu na Ukrajino. V pestrem diplomatskem dogajanju ob koncu tedna je naprej padla odločitev, da se v ponedeljek v Belo hišo vrača ukrajinski predsednik Zelenski, ki ga je spremljala številna evropska delegacija. »Trump je znan po tem, da ponavlja stališča zadnje osebe, ki jo je poskušal. To pojasnjuje, zakaj so evropski voditelji tako hitro odpotovali v Belo hišo. Niso namreč želeli pustiti, da bi sporočilo Vladimirja Putina s petkovega vrha s Trumpom na Aljaski ostalo brez odgovora. Zato so predsedniki in premierji prekinili poletne počitnice in se prej kot v 24 urah po napovedi odpravili v Washington,« so dogajanje strnili pri ameriškem New York Timesu. Število evropskih voditeljev, ki so sodelovali na pogovorih v Beli hiši, je zgodovinsko gledano skorajda brez primere. Kot je spomnil Mark Stone, ameriški dopisnik britanske mreže Sky News, se v tako kratkem času v Beli hiši ni zbralo toliko vplivnih gostov iz Evrope vse od pogreba Johna F. Kennedyja leta 1963.
Delegacijo so sestavljali ključni evropski voditelji: predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer, italijanska premierka Giorgia Meloni, finski predsednik Alexander Stubb in generalni sekretar Nata Mark Rutte. Pri izboru ni bilo naključij: vsi gojijo dobre odnose s Trumpom, izjema je le Zelenski, ki se je z njim ob februarskem obisku grdo sprl zaradi oblačil in domnevne nehvaležnosti. Ob ponedeljkovem srečanju je bil ton med njima spravljivejši, resda pa so tokrat Zelenskega pred srečanjem s Trumpom »pripravili«, čeprav si je med pogovorom predsednikovo naklonjenost moral priboriti samostojno in brez opore evropskih kolegov.
Evropska ofenziva šarma
Pred aljaškim srečanjem z ruskim predsednikom evropski voditelji niso javno kritizirali Trumpa, čeprav naj bi jih potihoma skrbela njegova nenadna skladnost stališč s Putinovimi. Trumpovi kritiki v ZDA so bili manj diplomatski in so srečanje označili kot »neuspeh« za Ukrajino in Evropo, ker da je Putin dobil to, kar je želel: sprejem, ki ga ne dočaka vsak voditelj, in čas, da je osebno popihal na dušo ameriškemu predsedniku in svetovni javnosti razlagal svoj pogled na razmere v Ukrajini. Hkrati pa se je izognil prej zagroženim ameriškim sankcijam in ultimativnemu pozivu k premirju ter pustil odprto tako vojaško kot diplomatsko pot.
Ker je Trump znan po nenadnih spremembah stališč, je evropska delegacija v Washingtonu stavila na tako imenovano ofenzivo šarma, da bi ga približala svojim pogledom. Voditelji so ga hvalili, ker je sklical improvizirani mirovni vrh z Zelenskim – ki se je tokrat z izbiro oblačil približal pričakovanjem gostiteljev in si v zameno prislužil celo Trumpovo pohvalo pred kamerami. Zelenski se je tudi večkrat zahvalil za ameriško podporo, preostali voditelji pa so poskrbeli, da se je Trump počutil kot najmočnejši človek na svetu.
Medtem ko so v Kijevu ob njihovem obisku tulile sirene za zračni napad in so ruski napadi terjali nove smrtne žrtve, med katerimi sta bila tudi dva otroka, je Trump ostajal neomajen in ni več vztrajal pri zahtevi po prekinitvi ognja. Ta bi bila, kot je večkrat ponovil tudi med srečanjem z Zelenskim, nepoštena do ene strani, ker bi se lahko druga v vmesnem času okrepila – gre za izjavo, ki je skladna z večkrat ponovljenim ruskim stališčem do začasne ustavitve sovražnosti.
Po srečanju s Putinom naj bi Trump domnevno podprl tudi ruske zahteve, da Ukrajina Rusiji odstopi celoten Donbas (vključno z ozemljem, ki ga trenutno nadzorujejo ukrajinske sile), se dokončno odpove Krimu in članstvu v zvezi Natu.
Kljub temu so novice za Ukrajino po ponedeljkovem srečanju v Beli hiši tudi optimistične. Prišlo je do napredka pri dogovorih o obliki varnostnih jamstev za Ukrajino, s katerimi bi preprečili nove ruske napade v primeru mirovnega sporazuma z Moskvo, začele so se priprave na prvo srečanje med Putinom in Zelenskim po začetku ruske invazije v Ukrajini februarja 2022. Dvostranskemu srečanju naj bi sledilo tristransko srečanje voditeljev Ukrajine, Rusije in ZDA. Trump je med srečanjem s evropskimi kolegi tudi že opravil telefonski pogovor s Putinom.
Varnostna jamstva za Ukrajino naj bi zagotovile različne evropske države ob usklajevanju z ZDA, sporazum pa bo po besedah Zelenskega uradno oblikovan najkasneje v roku desetih dni. Govor o zavezah na ukrajinski strani sicer v Ukrajini spremljajo z grenkim priokusom, saj je še živ spomin, kako so se po razpadu Sovjetske zveze prostovoljno odrekli jedrskim raketam in od ZDA, Evrope in Rusije v zameno dobili zagotovila o spoštovanju ukrajinske varnosti in ozemeljske celovitosti. Tako imenovani memorandum iz Budimpešte, ki je bil podpisan 5. decembra 1994, je danes manj kot črka na papirju …
Prvi odzivi Kremlja na ponedeljkovo srečanje? Premišljeno zadržani, a kritični do Evrope. Po mnenju poznavalcev bo Moskva skušala najprej doseči politični dogovor, šele nato privoliti v prekinitev ognja. Ukrajina in Evropa pa zahtevata ravno nasprotno: najprej premirje. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov za rusko državno televizijo Rossiya 24 je pohvalil Trumpa, obenem pa ostro grajal evropske voditelje. Najbolj ga moti njihovo vztrajanje pri takojšnji prekinitvi ognja. Evropi očita, da si tega želijo predvsem zato, da bi v vmesnem času Ukrajino dodatno oborožili. Medtem pa ruske sile v zadnjih dneh nadaljujejo s silovitimi napadi na ukrajinske cilje ...
Tudi dan po srečanju v Beli hiši ni bilo povsem jasno, ali bo Kremelj sploh pristal na neposredne pogovore z Zelenskim. Putinov svetovalec Jurij Ušakov je dejal, da sta se Trump in Putin pogovarjala o možnosti dviga ravni pogajanj med Ukrajino in Rusijo, vendar se tudi po ponedeljkovi evropski diplomatski misiji v Beli hiši k srečanja Zelenskega in Putina iz oči v oči niso zavezali.
Diplomacija prvih dam
Presenetljivo pomembno vlogo je v obeh srečanjih odigrala tudi prva dama ZDA Melania Trump. Trump je na Aljaski osebno predal Putinovo njeno tako imenovano pismo miru, v Washingtonu pa je Zelenski predal pismo svoje žene Olene, v katerem se je ta Melanii zahvalila za njen poziv k zaščiti otrok.
Melania Trump je Putina opozorila na stisko otrok med vojno v Ukrajini, opomnila, da nedolžnost otrok presega geografijo, vse vlade in ideologije. Pozvala ga je, naj zaščiti otroke, s čimer bo naredil več kot le služil Rusiji – služil bo človeštvu. »Takšna drzna ideja presega vse človeške delitve in vi, gospod Putin, lahko to vizijo danes uresničite z enim samim potegom peresa. Čas je,« je sporočilo Putinu sklenila ameriška prva dama.
