Toplo morje, ki se zdi tako mamljivo za počitniško plavanje, se morda res zdi kot idealna priložnost za čofotanje, toda pod bleščečo gladino priljubljenih turističnih obmorskih mest se odvija precej bolj neprijeten proces. Nedavni vročinski val je bil ponekod tako ekstremen, da znanstveniki svarijo pred uničujočimi in morda nepopravljivimi posledicami za celoten morski ekosistem.
Temperatura morske gladine je ob obalah Majorke in drugod v zahodnem Sredozemlju konec junija in v začetku julija redno presegala 30 stopinj Celzija. To je na nekaterih mestih kar šest ali sedem stopinj nad dolgoletnim povprečjem za ta letni čas in verjetno topleje od vode v običajnem bazenu.
Za primerjavo: temperatura slovenskega morja se te dni giblje nekje nad 25 stopinjami Celzija.
Več tednov vročine
Nedavno je šlo namreč za najhujši zabeleženi morski vročinski val v zahodnem Sredozemlju, ki je obsežna območja morja segreval več tednov zapored. Čeprav se zdi, da se je najhujša vročina umirila, znanstveniki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost tako visokim temperaturam pušča posledice, ki bi lahko vplivale tudi na ribolov in s tem na lokalna gospodarstva.
»Odrasla sem tukaj in smo vajeni vročinskih valov, a ti postajajo vse pogostejši in intenzivnejši,« je za britanski BBC komentirala Marta Marcos, izredna profesorica na Univerzi Balearskih otokov v Španiji. »Letos je drugače, saj so temperature 30 stopinj prišle mnogo prej, kar pomeni, da lahko pričakujemo daljše in še bolj naporno poletje.«
Znanstvena skupnost je enotna: glavni vzrok za vse pogostejše in intenzivnejše morske vročinske valove je globalno segrevanje. »Gre za zelo preprost prenos toplote iz ozračja v ocean,« je pojasnila dr. Marcos. Sredozemsko morje je pri tem še posebej ranljivo. Zaradi svoje relativne zaprtosti deluje kot kad, v kateri se voda ne more zlahka izmenjevati z odprtim oceanom. V kombinaciji s toplim zrakom, sončnim vremenom in šibkim vetrom se gladina hitro segreje.
Raziskave kažejo, da se je število dni z ekstremno vročino na morski gladini v zadnjih 80 letih potrojilo.
Posledice pod vodo
Posledice so najbolj vidne pod vodo. Številne vrste imajo temperaturni prag, nad katerim ne morejo preživeti. Dolgotrajna toplota izčrpava njihovo energijo do točke, ko preprosto omagajo.
V Jadranskem morju je podobno. Ribiči so lani in predlani poročali o tako rekoč inertnem morskem življenju, ki se je premikal zelo počasi, saj je bila voda preprosto prevroča.
Posebej ogrožene so sicer morske trave in alge, ki delujejo kot podvodni gozdovi. Nudijo zatočišče stotinam vrst in so ključne pri shranjevanju ogljikovega dioksida. Nekatere so prilagojene na tipične tople temperature, vendar ekstremnih pogojev, kot jih prinašajo vročinski valovi, preprosto ne prenesejo. Vročina povzroča tudi tako imenovane subletalne učinke – vrste preidejo v način preživetja in se prenehajo razmnoževati.
Posledice pa niso omejene samo na morsko življenje. Prekomerna toplota v oceanih lahko okrepi ekstremne vremenske pojave. Toplejše morje pomeni več izhlapevanja, kar povečuje količino vlage v ozračju. Če so izpolnjeni tudi drugi pogoji, lahko to vodi do uničujočih poplav, kot smo jim bili priča v Libiji leta 2023 in v Valencii leta 2024. Poleg tega toplejša voda zmanjšuje hladilni učinek morskega vetriča na obalna območja, kar bi lahko v primeru novega vročinskega vala kasneje poleti ustvarilo nevzdržne razmere za prebivalce in turiste.
