Šiška, Ljubljana, pred dobrim mesecem. Med sprehodom s psom v eni izmed ulic, ki se uvršča v tako imenovano cono 30 in se priključi Celovški cesti, sem zgoraj podpisani nenadoma zaslišal glasno šumenje, podobno tistemu, ki ga ustvari roj čebel. V naslednjem trenutku je mimo mene švignil temen, vsaj dva metra visok stvor, takole na oko s hitrostjo vsaj 50 kilometrov na uro, ki ga je malce kasneje ob tem, ko je zapeljal na ležečega policaja, odneslo v zrak. Nekaj metrov naprej je elegantno pristal, za oceno 20 je umanjkal le doskok v telemark, in skoraj sočasno ostro zavil na omenjeno Celovško cesto. Kar nekaj sekund, ki se v takšnih primerih vlečejo kot minute, je nato trajalo, da sem dojel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Celo pes, ki sicer laja za čisto vsako neumnost, je le nemo zmedeno pogledoval okoli sebe, in če ne bi malce naprej srečal podobno šokiranega soseda, ki je pripetljaj potrdil, bi začel resno dvomiti o tem, ali sem res videl, kar sem, ali pa nisem bil čisto pri pravi.
Nemara je bil tudi zaradi vsega opisanega šok malenkost manjši pred nekaj dnevi, ko me je med vožnjo avtomobila, spet po Celovški cesti, prehitel prav tak stvor, kot je opisan zgoraj. A ker je tokrat, kljub temu da sem vozil s 60 kilometri na uro, torej je moral sam ob slalomiranju med avtomobili kar nekoliko hitreje, v vidnem polju ostal dlje časa, sem si ga lahko bolje ogledal. Stal je na izredno visokem skiroju (od tod torej višina najmanj dva metra), imel je temno motoristično čelado in zavzel aerodinamično držo. Da, na skiroju, vsaj 75 kilometrov na uro!
Poškodbe, primerljive z motorističnimi
Ali je šlo za istega človeka, ni jasno, saj so ob poizvedovanju na policiji povedali, da so se »s takšnimi primeri že srečali«. Torej jih mora biti več. In seveda dodali, da vozniki pri takšnih hitrostih tvegajo predvsem hujše posledice v primeru padca ali trčenja z drugim vozilom, hkrati pa ogrožajo preostale udeležence cestnega prometa, pri čemer uporaba električnih skirojev (v nadaljevanje e-skiroji), ki lahko razvijejo hitrost, višjo od 25 kilometrov na uro, v cestnem prometu ni dovoljena, globa za takšen prekršek pa znaša 250 evrov. Da imajo e-skiroji nizko stabilnost in majhna kolesa ter je zato nevarna že vožnja z zakonsko določeno najvišjo hitrostjo (e-skiroji so kot lahka motorna vozila s hitrostjo do 25 kilometrov na uro sicer zakonsko opredeljeni od leta 2021), pa medtem opozarjajo tudi pri agenciji za varnost prometa (AVP). »Žal ugotavljamo tudi, da prodajalci e-skirojev javno ponujajo odklepanje teh vozil, kar pomeni, da e-skiroji dosegajo tudi bistveno višje hitrosti. Posledično so poškodbe ob nesrečah tudi veliko hujše, primerljive z motorističnimi,« pa je dodala v. d. direktorice AVP Saša Jevšnik Kafol.
Preden se zgodi tragedija (in ta se bo ob vožnjah, kot smo ju opisali zgoraj, gotovo zgodila!), je zato treba nujno ukrepati. Trenutna »olajševalna okoliščina« bi sicer lahko bila, da med najpogostejšimi kršitvami cestnoprometnih predpisov voznikov e-skirojev ni prehitre vožnje, ampak jih je več povezanih z nepravilno stranjo oziroma smerjo vožnje, (ne)uporabo čelade in vožnjo pod vplivom alkohola, a sta po drugi strani prav neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti najpogostejša vzroka takrat, ko so vozniki e-skirojev povzročitelji prometne nesreče. To pa so v večini primerov, le redkeje so udeleženi v nesreči in pri tem niso krivi. In ko smo že pri kršitvah voznikov e-skirojev: pri policiji so jih letos do konca julija ugotovili že 621, lani v celotnem letu 931, predlani pa 891. Prav tako raste tudi število hudo telesno poškodovanih uporabnikov e-skirojev, ki jih je bilo do konca julija 2023 petnajst, v enakem obdobju lani 20, letos pa že 23. »Največ poškodb se zgodi med junijem in septembrom, predvsem gre za poškodbe glave, zapestij in prsnega koša. Te so podobne poškodbam pri kolesarjih in motoristih ter jih ni mogoče primerjati s poškodbami na navadnih skirojih,« je ob tem dejal vodja urgentnega kirurškega bloka na UKC Ljubljana Uroš Tominc.
Številni predlogi za večjo varnost
Ker smo omenili nujnost ukrepanja, je treba dodati, da smo v prvi vrsti ciljali na to, da bi bilo treba na vse možne načine ustaviti tiste, ki ponujajo odklepanje takšnih vozil, ki po takšnem posegu torej lahko vozijo hitreje od 25 kilometrov na uro. In jih konkretno kaznovati. Tiste, ki vozijo prehitro, pa močno udariti po žepu ne zgolj zaradi takšne vožnje, temveč tudi zato, ker takšno vozilo sploh imajo. Druge možnosti, manj prijazne, pa bi bile še bolj restriktivne. Kot denimo zgledovanje po Parizu, kjer so zaradi divjanja voznikov e-skirojev prepovedali njihovo izposojo, ali kar lepem številu evropskih mest, v katerih so prepovedali uporabo e-skirojev v petek in soboto ponoči (od 23. do 6. ure) ter znižali dovoljene hitrosti po mestnih središčih ter v okolici vrtcev in šol na 15 kilometrov na uro. »Ugotovili so namreč, da je ravno prepoved uporabe e-skirojev ponoči ob koncih tedna za skoraj 50 odstotkov zmanjšala število prometnih nesreč z e-skiroji. Takrat se namreč tudi največ voznikov vozi pod vplivom alkohola in drog,« je še povedala Saša Jevšnik Kafol.
Kar zadeva preventivo in opozarjanje, pa je treba priznati, da vsi odgovorni z različnimi akcijami vlagajo maksimalne napore, da bi se stanje varnosti uporabnikov e-skirojev izboljšalo. Na AVP so tako skupaj z drugimi deležniki na področju prometne varnosti denimo oblikovali predloge za spremembo zakonodaje, ki so vključeni tudi v resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030. Med ključnimi predlogi so obvezna uporaba zaščitne čelade za vse uporabnike e-skirojev, uvedba osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, dvig minimalne starosti za vožnjo na vsaj 15 let, po priporočilu evropskega sveta za varnost v prometu celo na 16; trenutno e-skiro lahko vozijo osebe, starejše od 14 let oziroma od 12. do 14. leta, če imajo kolesarsko izkaznico. »Predlagamo tudi uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev in možnost odvzema tehnično neustreznih vozil ter povečanje pristojnosti policije, redarstva in inšpekcijskih služb pri nadzoru e-skirojev,« je še dodala Jevšnik-Kafolova, že pred časom pa je večji nadzor napovedal tudi vodja sektorje prometne policije Ivan Kapun. »Pri tem bomo uporabljali napravo, ki nam omogoča ugotavljanje hitrosti, ki jo e-skiro lahko doseže, policisti pa bomo poleg tega pozorni na uporabo ustreznih površin za vožnjo e-skirojev, uporabo ustrezne čelade pri mladostnikih, vožnjo po pravi strani in uporabo mobitela ter slušalk. Nadzor bo usmerjen tudi v posebna prevozna sredstva, kot so električna dvokolesa oziroma hoverboardi, katerih uporaba v prometu je pri nas prepovedana.«
