Preskočimo leto 2021, ki je bilo še naprej zaznamovano predvsem s pandemijo in nekaterimi tehnološkimi preboji na področju cepiv, in se podajmo v leto 2022, ki predstavlja leto povsem drugačnega tehnološkega preboja. Po obdobju, ki so ga zaznamovali internet in pametni telefoni, svet doživlja nov tehnološki prelom – bliskovit vzpon tako imenovane generativne umetne inteligence (UI). Ta val, ki ga je konec leta 2022 sprožilo sprva manj znano zagonsko podjetje OpenAI s svojim modelom ChatGPT, že korenito in vse hitreje spreminja tehnološko krajino, vpliva na globalno ekonomijo ter odpira vrsto kompleksnih vprašanj o prihodnosti dela, izobraževanja, družbenih odnosov in celo o bistvu človekovega odločanja in ustvarjalnosti. Gre za tehnologijo, ki ne avtomatizira zgolj obstoječega, temveč je sposobna ustvarjati nekaj novega – besedila, slike, zvok, video in programsko kodo. Vse to je bilo še nedavno izključno v domeni človeške inteligence in domišljije.
Trideseti november 2022 se bo tako v zgodovino zapisal kot prelomnica, ko je OpenAI, organizacija, ustanovljena z idealističnim ciljem razvoja umetne inteligence v korist človeštva, vendar kasneje podprta z milijardnimi vložki tehnološkega giganta Microsoft, javnosti predstavila ChatGPT. Ta klepetalni robot je zgrajen na naprednih velikih jezikovnih modelih (LLM) in je v prvih mesecih pritegnil več kot sto milijonov aktivnih uporabnikov na teden – številka, ki se je od takrat menda že več kot podvojila, kar priča o intuitivni uporabnosti in široki privlačnosti te tehnologije. Njegova sposobnost generiranja na videz koherentnega in relevantnega naravnega jezika ter odgovori na kompleksna vprašanja so presenetili tako laično javnost kot strokovnjake, hkrati pa sprožili alarm pri uveljavljenih tehnoloških velikanih, ki so se nenadoma znašli v vlogi zasledovalcev.
Paničen odziv
Nepričakovani uspeh tega »zunanjega igralca« je povzročil panično, vendar odločno reakcijo v vrstah vodilnih tehnoloških firm. Google, ki je bil dolgo prvi na področju raziskav UI, je pospešeno pošiljal na trg lastne konkurenčne modele, kot je Gemini. Podobno so Meta (lastnica omrežij facebook in instagram), Amazon in Apple napovedali več deset milijard dolarjev vredne investicije v razvoj lastnih temeljnih modelov in aplikacij generativne umetne inteligence, ki segajo od naprednih klepetalnih vmesnikov do orodij za ustvarjanje vsebin in avtomatizacijo poslovnih procesov.
Tekma ne poteka samo na programski, temveč tudi na strojni ravni, zlasti na področju razvoja specializiranih čipov. Hkrati smo priča pravemu valu ustanavljanja novih zagonskih podjetij, ki želijo izkoristiti potencial te tehnologije na najrazličnejših področjih – od personalizirane medicine do razvoja novih materialov. Silicijeva dolina ponovno dokazuje svojo sposobnost korenitega spreminjanja ustaljenih razmerij moči; ambicija OpenAI naj bi segala celo tako daleč, da bi lahko nadomestili google kot osrednjo vstopno točko v digitalni svet iskanja informacij.
Prav te dni je Sundar Pichai, ki vodi Google, govoril o tem, da bo umetna inteligenca vse bolj nadomeščala klasično brskanje po spletu. Google pa je nedavno predstavil svoj prvi model, ki se lahko zares kosa s trenutno najboljšimi modeli konkurenčnih podjetij.
Današnje generativne umetne inteligence, s katerimi je mogoče imeti vse bolj tekoče in naravne pogovore ter ustvarjati kompleksne izdelke, še zdaleč niso popolne. Njihovo delovanje, ki temelji na prepoznavanju vzorcev in statističnih verjetnosti, naučenih iz ogromnih količin podatkov, pridobljenih večinoma z interneta, lahko vodi do napak. Med največjimi problemi so sistemske pristranskosti (bias), ki izvirajo iz neuravnoteženih ali diskriminatornih podatkovnih zbirk in lahko vodijo do nepravičnih ali škodljivih rezultatov pri občutljivih aplikacijah, kot so sistemi za prepoznavo obrazov ali orodja za pomoč pri kadrovanju. Drug problem so tako imenovane halucinacije – generiranje napačnih, vendar samozavestno predstavljenih informacij, kar zmanjšuje zanesljivost teh orodij, če jih uporabljamo brez kritične presoje. Kljub tem pomanjkljivostim se ti sistemi nenehno izpopolnjujejo z boljšimi algoritmi, obsežnejšimi podatkovnimi nabori in tehnikami finega uravnavanja, njihova sposobnost reševanja zapletenih problemov pa eksponentno narašča, kar obeta nadaljnje preboje na področjih, kot so znanstvena odkritja, medicinska diagnostika in reševanje kompleksnih logističnih izzivov.
Trg dela
Eden najglobljih vplivov generativne UI bo nedvomno viden na trgu dela. Medtem ko nekateri analitiki svarijo pred obsežnim odpuščanjem v poklicih, ki temeljijo na rutinskih kognitivnih nalogah (na primer vnos podatkov, osnovno pisanje, programska koda), drugi poudarjajo potencial za povečanje produktivnosti in ustvarjanje novih delovnih mest, ki bodo zahtevala sodelovanje človeka z UI. Prilagajanje izobraževalnih sistemov in programov za preusposabljanje bo ključnega pomena za pripravo delovne sile na prihodnost, v kateri bodo digitalne veščine in sposobnost kritičnega mišljenja postale nepogrešljive. Vprašanje pravične porazdelitve koristi, ki jih bo prinesla povečana produktivnost zaradi UI, pa medtem ostaja odprto in bo zahtevalo nove družbene dogovore.
Širjenje naprednih orodij generativne UI odpira tudi pandorino skrinjico etičnih dilem. Sposobnost ustvarjanja izjemno realističnih lažnih vsebin, tako imenovanih globokih ponaredkov (deepfakes), predstavlja resno grožnjo demokratičnim procesom, saj lahko služi za širjenje dezinformacij, manipulacijo javnega mnenja in diskreditacijo posameznikov. Boj proti takšnim zlorabam zahteva razvoj tehnologij za odkrivanje ponaredkov, medijsko pismenost prebivalstva in ustrezne pravne ukrepe. Poleg tega vprašanja, kot so avtorske pravice za dela, ustvarjena s pomočjo UI, ter transparentnost in jasnost delovanja algoritmov (temu pravijo »problem črne škatle«), ostajajo v središču razprav med strokovnjaki, oblikovalci politik in javnostjo.
Prihod »splošne umetne inteligence«
Prodor generativne umetne inteligence, ki je prek pametnih telefonov in spletnih aplikacij že globoko navzoča v našem življenju, presega zgolj tehnološki okvir in nakazuje globoke družbene, celo civilizacijske spremembe. Ne gre le za novo orodje; gre za tehnologijo, ki obvladuje jezik – temelj človeške komunikacije, kulture in znanja. Najbolj skrb zbujajoči, čeprav za zdaj še oddaljeni scenariji svarijo pred potencialnim razvojem »splošne umetne inteligence« (AGI), sistema, ki bi lahko v prihodnjih desetletjih dosegel ali celo presegel človeške kognitivne sposobnosti. Mnenja o verjetnosti in časovnici takšnega skoka so med strokovnjaki različna, vendar razprava o potencialnih eksistencialnih tveganjih spodbuja k previdnosti in vlaganju v raziskave varnosti UI. Bolj realna in kratkoročna posledica pa je nastanek tisočev specializiranih »agentov UI«, programov, ki bodo delovali vse bolj avtonomno pri opravljanju specifičnih nalog, od upravljanja naših koledarjev do izvajanja zapletenih finančnih transakcij.
